Slap Voringfossen in skywalk Stegastein

Zjutraj se odpraviva prehodit celotno sprehajalno pot ob obeh slapovih.  Scena je nepopisno lepa in srhljiva hkrati, saj tečejo steze po robu obeh bregov skalnate stene nad dolino  Måbødalena. Povezuje ju stopničasti železen most.

Lep prikaz na tej povezavi:

https://www.facebook.com/share/r/177vwbHo1s/

Pot je varna, urejena z železno ograjo in na težjih mestih so stopnice. Vsake toliko so majhne ploščadi nad prepadom za lepši ogled te naravne znamenitosti.

V jutranjem soncu so se v meglici nad hrumečo vodo občasno barvala lepa mavrica, ki je naredila sceno še bolj  pravljično.

Ko se tako sprehajaš nad prepadom, kjer voda strmoglavi v globino in buči, se te počasi loteva omotica in izgubljaš ravnotežje. Po dobri uri sem imela občutek, da me vleče v globino. 

Najbolj neprijetno je bilo na edinstvenem stopničastem mostu iz jekla čez reko Bjoreio, ki povezuje razgledni točki in poti pri Fossatrommi in Fossliju. 

Most v obliki črke X ima 99 stopnic in razpon 47 metrov. Višinska razlika med obema stranema soteske je 16 metrov. Z višine 50 metrov nad brzicami ponuja vrtoglav razgled.

Scena je enkratno lepa, a hkrati grozljiva. Naredila sem številne posnetke, ki pa ne morejo prikazati dejanske višine in globine.

Bojan je vztrajno obdelal vse izpostavljene  točke, jaz pa sem na koncu 500 metrov dolge poti raje gkedala pod noge, da me višina ni še bolj motila.

Vse opisano je na ogled brezplačno, kar se zdi neverjetno.

Ko sva zaključila pohod nad slapovoma, sva nadaljevala potovanje, ki je bilo posebno zaradi načina izpeljave ceste.

Najprej sva vozila skozi dva spiralasta predora, ki na poseben način iz planote pripeljeta v dolino. 

Nato je v dolini cesta peljala v predor iz njega neposredno na most in spet v predor. 

Sledilo je veliko predorov dolgih od 2 do 11 kilometrov. V dveh daljših je bilo celo posebej osvetljeno krozišče.

https://www.facebook.com/share/r/16UP2yvVAN/

Norvežani so resnično izjemni in drzni gradbinci in spretni reševalci zaprek, ki jim jih ponuja narava (beri, jezera, gore, fjordi...).

Voziva po ozki dolini obdani z visokimi gorami, iz katerih padajo številni slapovi. Ustaviva se v mestu Gudvangen ob fjordu Naerøjfjord, ki je krak največjega fjorda Sognefjord. 

Tu sva si leta 2009 ogledala tudi vikinško vasico. Od tu sva se tokrat namesto po predoru dolgem 24 km ( tega sva pred leti prevozila), odpravila po panoramski poti Aurlandsfjelled nad njim. 

Cesta 5627 je 48,6 km dolga in prečka gorovje Aurlandsfjelet. Pot je nadomestil 24,51 kilometra dolg predor Lærdal – najdaljši cestni predor na svetu.

Cesta je precej ozka, strma in ovinkasta, a ima veliko označenih niš, da se vozila lahko srečajo.

 Precej strašljiv je pogled navzdol na fjord Aurlandsfjord, tudi eden od  krakov Sognefjorda. Večino fjorda obdajajo do 1800 metrov visoke, strme gore, vzdolž fjorda pa je le malo naseljenih območij, razen v nekaj majhnih dolinah. 

Malo pod vrhom strme ceste so postavili Skywalk, razgledno leseno konstrukcijo, ki vis 650 metrov nad fjordom in mestom Aurland.

Ustaviva se in uživava krasen razgled na fjord in okoliške gore in klife fjorda.

Prespala bova na parkirišču na začetku planote. Dan je bil sončen, svež in poln neverjetnih doživetij