Planoti Aurlandsfjellet in Sognefjellet

Zjutraj nadaljujeva pot po planoti nad mestom Aurland. Če te čas ne preganja, je izbira te poti boljša kot vožnja po 24 km dolgem predoru pod planoto.

Planota se razteza na vse strani in v osrčju skriva še vedno delno zaledenela jezera in burne potočke. Cesta se vije med njimi in tvori lepo celoto pokrajine

Občudujeva divjo pokrajino. Na poti navzdol proti Sognefjordu lahko vidiva, kako divji je tu gorski svet.

Zjutraj nadaljujeva po planoti nad mestom Aurland. Če te čas ne preganja, je izbira te poti dobra. Občudujeva divjo pokrajino. 

Na poti navzdol proti Sognefjordu lahko vidiva, kako divji je tu gorski svet, ki spodaj postaja bolj zelen in tudi bolj obljuden.

Cesta se počasi a strmo spušča vse do čudovitega Sognefjorda. In se nadaljuje ob morju tik pod gorami, ki strmo padajo v fjord. 

Po nekaj kilometrih se vkrcava na trajekt, ki prečka fjord. Ko pristanemo, se pot nadaljuje z dobrih 6 km dolgim predorom.

Cesta nato pelje ob kraku fjorda do mesta, kjer je najbolj oddaljen del Sognefjorda, oddaljen 205 km od oceana. 

Najgloblji del tega fjorda je 1308 m, skoraj tako kot so visoke gore nad njim. To je drugi najdaljši fjord na svetu. 

Morje je bistro in zelenomodre barve odvisno od svetlobe in vremena.

Od tu sva se začela zopet dvigati, tokrat proti naslednji zanimivi planoti. 

Najprej sva vozila skozi območje številnih slapov, ki se napajajo s topljenjem snega in padajo iz visokih gora nad fjordom in dolinami. 

Slapovi so tako polni vode, da se penijo in so svetleče bele barve. 

Obalo krasijo tudi majhna naselja. Povsod je polno vode in zemlja se najbrž nikoli ne pošteno posuši. 

Po trije slapovi se v dolini združijo v hrumeč, peneč hudournik, ki konča v morju ali jezeru.

Vzpenjava se po ozki panoramski cesti, ki teče po strmem pobočju gore tik nad fjordom.

Panoramska pot Sognefjellsvegen se vije v par ostrih ovinkih navzgor proti planoti Sognefjellet, ki ji pravijo tudi Streha Norveške. Tu je najvišji gorski prelaz (1397 mnm) na Norveškem.

Cesta je lepa a ozka, zato ima pogosto urejene prostore za srečevanje. Gorski svet je slikovit in popolnoma divji. Tu ni vasi ali naselij, so pa na pomembnih točkah urejene lepe razgledne točke in parkirišča, ki ponujajo tudi stranišča. 

Cesta objema hudournikime, ki v op-art tehniki zaradi še vedno ogromnih zaplat snega ustvarja prekrasne slike.

Slikovite snežne ograje, ki so nastale ob pluženju ceste ustvarjajo naravno obrobo ceste, ki slikovito teče med potočki, jezerci ni manjšimi grebeni. Pravcato pravljično okolje.

Vsake toliko se ustaviva in narediva kakšen posnetek zaledenele vode in snežnega zameta.

Planoto obdajajo gore, še vedno prekrite s snegom, pa tudi par ledenikov se beli nad njimi. 

Divjina, divjina in spet mrzla divjina. 

Ustaviva se na obcestnem parkirišču, kjer bova nocoj prespala.

Ogledava si bližnji spomenik domačinom, ki so ob prehodu planote zmrznili. Malo se pohecava tudi s kamnitim oknom.

Ponoči se obeta samo 3°C. Ogrevati bo potrebno. :)