Sierra Nevada

Dopoldne sva se odpravila proti Madridu. Vmes se bova ustavila v Sierri Nevadi v bližini Granade.

Ime Sierra Nevada je povezano s sončnim sijajem na snegu. Sierra Nevada je za Alpami najvišji gorski masiv v vsej zahodni Evropi. Najvišjo nadmorsko višino doseže na vrhu Mulhacén, 3479 m nad morsko gladino le nekaj manj pa Pico Veleta s 3396 mnm.

Tu je najjužnejše smučišče v Evropi in najvišje v Španiji. 

Veliko območje tega gorskega masiva je razglašeno za naravni narodni park, zaradi svoje botanične krajine. 

Vozila sva se po precej ozki vijugast cesti, ki se je vila po hribovitem področju. Izmenjavali so se dolgi strmi klanci in strme poti navzdol. 

Šla sva mimo velikega jezu, ki zbira vodo na tem območju.

Mestoma sva se le s težavo srečala z nasproti vozečimi vozili. Priznam, da mi je bilo precej neprijetno, saj sem se bala, da morda klanca avtodom ne bo zmogel, ali pa da se ne bomo uspeli srečati z večjimi vozili. 

Oddahnila sva si, ko sva prispela do glavne ceste in tu ugotovila, da je glavna cesta zaradi del zaprta med 9. uro zjutraj in 5. popoldan. 

Potolažila sem se, ko sem spoznala, da se bova jutri lahko vračala v dolino po glavni cesti v jutranjih urah. 

Ko sva prispela do zimsko turističnega kraja Sierra Nevada, se je pred nama odprla veriga še vedno napol zasneženih vrhov in v pobočje grajenih pisanih v barvi in obliki počitniških stavb. To turistično mesto nudi okoli tridest tisoč postelj.

Ustavila sva se na parkirišču namenjenem avtodomom in se odpravila do spodnjih postaj žičnic in gondol. Za pešce so urejena strma kovinska stopnišča, ki nekoliko skrajšajo pot do glavnega spodnjega centra mesta. 

Vsepovsod napisi vabijo v smučarsko šolo, ali pa ponujajo izposojo opreme. V tem času ni veliko obiskovalcev. Srečala sva le nekaj smučarjev in deskarjev. 

Sprehodila sva se do najnižje točke, kjer je bil lep razgled na mesto stisnjeno v pobočje in nasproti njega smučarski tereni na skalnatih površinah gore Veleta. Gondole vozijo vse do vrha gore.

Po ogledu sva se po isti poti vračala navzgor. Hoja vkreber ni bila enostavna, saj sva ćutila, da je zrak na tej višini (2400 mnm) precej redek in noge postanejo kar težke.

Na poti sva srečala starejšega gospoda, ki nama je povedal, da iz spodnjega  trga vozi mali avtobus do zgornjih parkirišč. No, drugič, če bo drugič, bova izkoristila to možnost. ;)

V zimskem času mora biti tu precej živahno, tako v naselju, kot tudi na smučarskih strminah.

Sončni zahod skozi okno in Sierra Nevada skozi strešno okno. 

Tudi to je Španija!