Sončno, jasno jutro naju je spravilo v boljšo voljo, saj se je iznad vrhov Sierre Nevade že dvigalo sonce in lepa jutranja svetloba je objela zgornja pobočja gora. Na srečo narava pomirja dušo s svojim večnim ritmom in ritualom v nasprotju z prenatrpanimi mesti, kjer se vsem mudi in je posameznik le kaplja v morje.
V neki restavraciji sva ob kavi dobila sladkor in na vrečki so bile zapisane modre misli Matere Tereze:
"Včasih se nam zdi, da je to, kar počnemo, le kaplja v morje, a morja bi bilo manj, če bi mu manjkala kapljica."
(Mati Terezija iz Kalkute)
Prav to najbrž poganja svet, ne glede na dobre ali slabe situacije!
Morala sva se zgodaj odpraviti na pot, da sva ujela urnik odprte ceste. Tokrat naju je v dolino peljala lepa široka cesta, a precej ovinkasta in previsna nad ozko in globoko dolino.
V enem izned ovinkov se je nad cesto sprožil velik plaz ogromnih skal in kamenja. Le polovica ceste je bila počiščena. Čaka jih ogromno dela, da utrdijo bankine in krušljive skale nad prenekaterim ovinkom.
Do Granade je le nekaj manj kot 40 km. Na poti srečava številne minibuse, ki so peljali športnike na trening na sneg.
Peljeva se mimo Granade in obujava spomine iz časov najinega potovanja skozi te kraje. Granada slovi po Alhambri, ki pa na naju takrat ni pustila najboljši vtis.
Pretirano je policijsko zavarovana, biti moraš na vhodu točno ob določeni uri, čakalne vrste ogromne (skoraj kot v našem zdravstvu), še najbolj pa me je razočaral audio vodič, ki naj bi predstavil bogato zgodovino te utrdbe, predvajali so verze znanega pesnika. Škoda!
Nekaj podatkov o Alhambri iz Wikipedije. To je palača in trdnjava na vzpetini nad Granado. Ocenjujejo jo kot enega najbolj znanih spomenikov islamske arhitekture in bolje ohranjenih palač v zgodovinskem islamskem svetu. Vsebuje opazne primere španske renesančne arhitekture, vrtove in notranje ostanke zgradb.
V lepem sončnem vremenu sva se vozila po pokrajini na nadmorski vušini 700 m, ki jo do zadnjega kotička krasijo lepo urejeni nasadi oljk. Griči, doline, pa tudi hribovje so kot lepo počesane deklice, kazale v polkroge oblikovane nasade. Na destine kilometrov take pokrajine nama je delalo druzbo skoraj do 490 km oddaljenega Madrida.
V vzhodnem delu glavnega mesta sva se ustavila v kampu. Od tu je dobra povezava z metrojem do centra mesta in do ambasade.
Za jutri sva naročena na ambasadi, da urediva najnujneše dokumente.
Ni komentarjev:
Objavite komentar