Predstavljena objava

Povezave do potovanj z avtodomom

Tu so zbrane povezave do naslovnih blogov najinih daljših potovanj z avtodomi, od 7.dalje z našim            WEINESBERG,...

sreda, 22. marec 2023

Od Genove do Saint-Gillesa

Dan 2 - od Genove do Saint-Gillesa
Ob10:30 sva se odpravila iz Ovade. Naša nemška soseda, ki se po šestih mesecih vračata s Korzike, sta nama povedala, da je v Franciji težava z bencinom in nama priporočila, da preden zapustiva Italijo, napolniva tank z gorivom. Kaj vse naju še čaka v teh burnih časih stavk in protestov zaradi nove pokojninske reforme v Franciji?!?
Avtocesta od Genove do francoske meje teče po viaduktih in skozi brezštevilne predore. Vsepovsod potekajo cestna dela, posebej na mostovih in v tunelih. Ko sva se peljala mimo Genove, me je prešinil spomin na pred leti porušen most nad mestom. Kar malo tesno mi je bilo pri srcu, ko sva se peljala čez vse te mostove nad ozkimi dolinicami. Misel ni bila lepa.
Okolica je zanimiva, saj je gričevnata, povečini porasla z nasadi oljk, po dolinicah in vrhovih pa so raztresena večja in manjša naselja. Vsepovsod po grebenih gričev so postavljene tople grede, v katerih gojijo zelenjavo, cvetje in grmovnice. 
Ob 12:30 sva do polnega napolnilla gorivo pred mejo in vstopila v Francijo. 

Tudi tu je avtocesta polna kamijonov, a promet teče tekoče. Ves čas se cesta spušča proti obali. Voziva po največjem mokrišču Camargue v Evropi, delti reke Rona. Tu naj bi po podatki bili divji konji. Predvidoma, naj bi se vračala po obalni cesti in ne po Avtostradi dei fiori, kar bo gotovo veliko prijetnejše, a daljše potovanje.  Po slabih 500 km se ustaviva na postajališču v Saint-Gilles, kjer bova prenočila. 


torek, 21. marec 2023

Z avtodomom po južni Franciji, marec 2023

Dan 1
Torek 21.3.23 ob 11:00 sva prečkala italijansko mejo in začela najino potovanje z avtodomom po južni Franciji od Mediterana do Atlantika, ki se ga zelo veseliva.
Peljeva se proti Genovi.
Skoraj vse do Benetk sta bila dva pasova zasedena s tovornjaki, ki so se premikali po polžje zaradi del na cestišču. Še sreča, da sva po tretjem pasu lahko vozila s primerno hitrostjo. 

Razmišljala sem, kako brezosebna je vožnja po hitri cesti. Spominja me na tekoči trak, vsak hiti proti svojemu cilju, v bistvu se ne ozira na okolico, na naravo, le varno vijuga med ostalimi udeleženci. Če je pomemben čas, da prevoziš določeno razdaljo, pa je avtocesta, seveda, idealna izbira, o tem ni dvoma. ;)
No, tudi midva sva prvi dan želela prevoziti čimveč kilometrov in ker to okolico že dobro poznava, niti nisva obžalovala, da mimo naju brzijo kilometri itaijanske pokrajine. 
Po prevoženih 530 km sva se ustavila, v mestecu Ovada, dobrih 50 kilometrov pred Genovo. Tu sva našla brezplačno postajališče za avtodome, kjer je bilo parkiranih že nekaj avtodomov. 

četrtek, 20. oktober 2022

Zaključek potepanja do Meteore in nazaj

Včeraj se je iztekel zadnji dan najinega potepanja, ki je trajalo dlje, kot sva načrtovala. Toliko lepega in zanimivega je na tem delu Evrope, da resnično potrebuješ čas in midva sva ga imela in izkoristila. Presenetljivo, koliko zanimivih, lepih, in nepozabnih krajev in atrakcij sva odkrila na poti. Ostaja pa še veliko stvari, ki jih, upam, bova obiskala kdaj drugič. 

Če na kratko povzamem, so ti deli Balkana, Grčije in Albanije, ki sva jih obiskala zelo zanimivi in lepi. Ljudje so prijazni in odprti. Hrana je okusna in možnosti za kampiranje za avtodome dobre. Tudi izbrani čas v letu je bil kar posrečen glede vremena in števila turistov.

Na poti sva srečala nekaj prijaznih popotnikov z zanimivimi izkušnjami. Sicer pa se glede na Covid situacijo nisva preveč izpostavljala stikom in množici. . 
Zadnji dan naju je čakala le pot iz Makarske domov, večina po Jadranski magistrali. 
Bil je lep sončen in topel dan 28°C. Na cesti so bili le še redki avtodomi, ki so se odpravljali na jug, a vendar so še bili.
Vedno znova me preseneti, kako lep je Omiš, saj leži pod skalnatimi grebeni in v zalivu, kjer se izliva reka Cetinja. Res izjemno slikovito mesto.
 Magistrala je en sam ovinek, tako da imaš občutek, da se ti bo zvrtelo.od neprestanega obračanja. A je vsak ovinek drugačen, obala lepa, polno krasnih zalivčkov, nalih mestec na pobočju obale in mirno morje. Ni ti dolgčas.
Ko bi lahko odnesla s seboj domov nekaj tega. No, fotografije mi bodo priklicale te vtise. 
Ustavila sva se v najinem Primoštenu, kjer sva počitnikovala, ko so bili otroci majhni. 
Mestece je slikovito, povečali in polepšali so mestne plaže, zraslo je veliko novih hiš ba bregu. Tu sva se ustavila na plaži, se sprehodila po ozkih ulicah in uživala v okusni morski hrani. 
Kavo pa sva popila nekaj pozneje v bližini Paklenice. Ujela sva še zadnji sončni zahod, kar med vožnjo sem ga morala fotografirati. Veličastne tople barve v polmraku.
Preostali del poti je minil mirno. Domov sva prispela pozno zvečer.