Ob10:30 sva se odpravila iz Ovade. Naša nemška soseda, ki se po šestih mesecih vračata s Korzike, sta nama povedala, da je v Franciji težava z bencinom in nama priporočila, da preden zapustiva Italijo, napolniva tank z gorivom. Kaj vse naju še čaka v teh burnih časih stavk in protestov zaradi nove pokojninske reforme v Franciji?!?
Avtocesta od Genove do francoske meje teče po viaduktih in skozi brezštevilne predore. Vsepovsod potekajo cestna dela, posebej na mostovih in v tunelih. Ko sva se peljala mimo Genove, me je prešinil spomin na pred leti porušen most nad mestom. Kar malo tesno mi je bilo pri srcu, ko sva se peljala čez vse te mostove nad ozkimi dolinicami. Misel ni bila lepa.
Okolica je zanimiva, saj je gričevnata, povečini porasla z nasadi oljk, po dolinicah in vrhovih pa so raztresena večja in manjša naselja. Vsepovsod po grebenih gričev so postavljene tople grede, v katerih gojijo zelenjavo, cvetje in grmovnice.
Ob 12:30 sva do polnega napolnilla gorivo pred mejo in vstopila v Francijo.
Tudi tu je avtocesta polna kamijonov, a promet teče tekoče. Ves čas se cesta spušča proti obali. Voziva po največjem mokrišču Camargue v Evropi, delti reke Rona. Tu naj bi po podatki bili divji konji. Predvidoma, naj bi se vračala po obalni cesti in ne po Avtostradi dei fiori, kar bo gotovo veliko prijetnejše, a daljše potovanje. Po slabih 500 km se ustaviva na postajališču v Saint-Gilles, kjer bova prenočila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar