Zbudila sva se v mrzlo jutro, 2°C. Takoj po zajtrku sva se odpravila na pot. Tokrat sva se odločila za vožnjo po avtocesti, saj na poti do najine naslednje točke obiska nisva načrtovala postankov.
Voziva se po neskončni in precej dolgočasni valovito ravninski pokrajini. Ta del je, za razliko od prejšnje vinorodne dežele, je bolj kmetijski, njive in pašniki na katerih se pase drobnica, krave in veliko nizkih čokatih konjev.
Peljeva se mimo Toulousa, glavnega mesta južne regije Occitanie. Mesto deli reka Garonne. Pravijo mu tudi La Ville Rose ("Rožnato mesto") zaradi opeke iz terakote, ki se uporablja v številnih zgradbah. Canal du Midi iz 17. stoletja povezuje Garonno s Sredozemskim morjem. Mesto je znano po izdelavi vesoljskih raket.
Kmalu v daljavi zagledava verigo zasneženih vrhov. Pirineji brez posebnega prehoda strčijo iz ravnine in se vlečejo kilometre in kilometre vzdolž ravnine. Lepo je po dolgem času gledati mogočno gorovje.
Gorska veriga Pirenejev tvori naravno mejo med Iberskim polotokom in ostalo Evropo in se razteza več kot 430 km med Španijo in Francijo. Vrhovi gora se dvigajo do 3400 m nadmorske višine (Pico de Aneta).
Ko zapustiva avtocesto, naju pot pelje po ožji dolini proti hribom in goram. Za vsakim ovinkom se odpirajo pogledi na zasnežene strmine gora.
Za razliko bova tokrat raziskala visokogorsko smučarsko središče, ki ga krasi posebna pristajalna steza, ki teče po hrbtu hriba navzdol. Peljeva se torej v Peyresourde.
Altiport de Peyresourde Balestas je majhno letališče v Hautes-Pyrénées, Occitanie in leži na 1540 metrov nadmorske višine.
Kot naročeno je na zanimivi gorski letalski stezi vzletelo letalo, ko sva se približala letališču. Tako sem lahko v živo videla, kako je mogoče tu vzletati. Še bolj pa me zanimajo pristanki, a tega v času najinega obiska ni bilo, žal.
Sprva letališče, zgrajeno leta 1971, ni bilo veliko v uporabi, a po snemanju James Bondovega filma Tomorrow Never Dies je postalo močno izpostavljeno in dobilo vzdevek "Altiport 007".
Pristajalna steza je dolga 470 metrov z naklonom 15%. je le za omejeno uporabo.
Letališče je bilo leta 2017 tudi cilj etape Tour de France.
Sprehodila sva se do ene izmed mnogih postaj sedežnic. Po parih terenih je še vedno možna smuka, a je sneg zelo mehak.
Danes je bila temperatura 20°C. Iz doline še vedno vozijo gondole, pa tudi ena sedežnica je obratovala.
Posnela sva nekaj fotografij na snegu. V dolino sva šla po drugi poti, kjer sva v serpentinah srečala kar nekaj kolesarjev, saj je to pot za kolesarske navdušence. Vmestu v dolini sva natočila gorivo in opravila najnujnejši nakup hrane. Nadaljevala sva pot do naslednjega kampa.
Dan je bil bogat z raznolikimi vtisi. Lepo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar