Vremenska napoved je bila točna, dan je precej vetroven, a sončen. Odpravljava se proti naslednji destinaciji proti notranjosti.
Voziva se po pokrajini, ki je razgibano ravninska in bogata z vinogradi. Kako drugačni so od naših briških, saj tu gojijo posebne vrste nizkih trt, ki zrastejo le do 0,5 m v višino. Prav gotovo jih le lažje obirati s pomočjo tehnologije.
Po dobri uri vožnje sva od daleč zagledala mogočno cerkev na manjšem griču. Bližala sva se enemu najstarejše poseljenih mest v Franciji, Béziers (575 BCE).
Beziers je središče največje vinorodne regije v Franciji in slovi tako po vinu kot po bikoborbah.
Midva sva si posebej želela ogledati drugo posebnost v bližini mesta, lepa freska na sliki jo prikazuje.
To je kanalska zapornica Fonseranes, zaporedje sedmih zapornic, ki čolnom omogočajo premagovanje 25 m nivoja. Nekaj podobnega sva občudovala, ko sva obiskala Škotsko (Fort Augustus)
Pred 200 leti so bili kanali eden najcenejših načinov prevoza blaga po Franciji. S pomočjo zapletenega sistema zapornic je bilo možno blago v Pariz prevažati vse od Sredozemlja samo po kanalih. Najbolj znan je kanal Du Midi, ki je bil zgrajen pred letom 1700, sedaj pa je namenjen le še turizmu in izletom.
Po nekaj poskusih sva uspela najti parkiranje za avtodome v bližini kanalskih zapornic Fonseranes.
To je zanimivo turistično lepo urejeno območje, sprehajalna pot poteka ob zapornicah, pa vse do mesta.
Zapornice Fonseranes (francosko: écluses de Fonseranes, les neuf écluses) je sestavljalo včasih 8 stopniščastih zapornic, ki so ovalne oblike značilnih le za Canal du Midi, in devetih vrat, ki omogočajo dvig čolnov do višine 21,5 metrov na razdalji 300 metrov.
To je omogočalo čolnom prečkanje reke Orb na ravnini in ponoven vstop v kanal naprej. Danes je delujočih le sedem stopnic.
Po podatkih sta bila izvajalca teh zapornic dva nepismena brata, Michel in Pierre Medailhes in številne delavke, ki so prišle iz Pirinejev, saj francozi niso imeli dovolj znanj za to izvedbo.
Stopnišče z zapornicami je zgodovinski spomenik Francije in ena najbolj obiskanih znamenitosti v mestu.
Po ogledu zapornic sva se odpravila do mesta, na vrhu hriba, Bézieres, po pešpot mostu iz 13 stoletja. Urejeno imajo posebno stopnišče s številnimi stopnicami, ki vodijo do ogromne katedrale na vrhu hriba. V notranjosti katedrale šele občutiš njeno mogočnost.
Mestne ulice so ozke in se stekajo v trge. Na enem sva malo posedela in si privoščila kepico domačega sladoleda.
Ker v bližini ni nobenega postajališča za avtodome, se odpraviva naprej proti naslednjemu mestu. Voziva se po vinorodni okolici in občutiva sunke vetra. Zvečer prispeva do postajališča, kjer pa je že precej avtodomov. Še sreča, da sva dobila prostor. Veter naju je pošteno utrudil, zato komaj čakava počitka. Pa še ura se je spremenila danes ponoči. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar