Na otok Sylt s kolesom

Kljub oblačnosti, ki je obetala dež sva se s kolesom odpravila na bližnji nemški otok Sylt. 

Trajekt vozi vsako uro iz bližnjega pristanišča Havenby do pristanišča List na Syltu. Vožnja traja 40 minut. Cena za dve osebi s kolesi 42€ povratna karta.

Ko sva prispela do trajekta sva imela srečo in še enkrat pomahala v slovo kraljičini ladji, ki je ravno takrat zapuščala otok.

Zjutraj je bil trajekt nabito poln turistov, ki so potovali z avtobusi in avti. 

Na Syltu naju je pričakalo z vetrom rahlo pršenje. Nič kaj lep začetek potepa. A kot mnogi drugi sva zavrtela pedala in se odpravila odkrivat ta opevani otok.

Sylt je namreč priljubljen nemški otok v Severnem morju, posebej za bogate in slavne. Še vedno je otok, čeprav je povezan s celino z nasipom, po katerem teče železnica. Ljubitelji narave ga radi obiščejo, saj je preprosto raj na prostem za pohodnike, kolesarje, kajtarje in druge aktivnosti na prostem.

Lahko se pohvali z zanimivo obliko (spominja na črko F), z neskončno dolgimi peščenimi plažami (40 km), rdečimi pečinami, zeleno valovito sipinsko pokrajino, morjem, ki je sicer precej hladno, konji, ovcami, svetilniki, čudovitimi starimi in novimi s slamo kritimii hišami.

 Najbolj obiskana so tri večja turistična mesta in sicer Westerland, Kampen in Wenningstedt-Brader. Vse to dela Sylt enega najljubših otokov v Nemčiji. Tako vsaj lahko preberemo na internetu.

Ima urejeno in dobro označeno kolesarsko pohodniško povezavo med vsemi kraji na otoku. 

Po tej poti sva se odpravila proti Westerlandu v družbi še mnogih drugih obiskovalcev. 

Zanimivo, da sva srečevala veliko več kolesarjev iz duge smeri. Očitno je kolesarjenje zelo priljubljeno. Nikogar dež ni oviral, preskrbljeni so bili z ustreznimi oblačili in pelerinami. 

Pokrajina je popolnoma drugačna, valovita, očitno so sipine sčasoma nudile dom različnim rastlinam, posebej vresju, ki v času cvetenja, obarva gričke v lepo vinsko barvo, ne manjka pa tudi bodičasto grmičevje z rdečimi plodovi ali lila cvetovi in rumenih cvetlic. Vse našteto je počasi spremenilo sipine v slikovito in drugačno pokrajino. 

Vmes sva pokukala tudi na eno izmed plaž. Ker je tu vedno zelo vetrovno, imajo namesto senčnikov posebne pokrite, rikšam podobne stole za dva razporejene po peščeni plaži. 

Na pol poti je pršenje ponehalo in zapihal je toplejši veter, ki nama je sproti sušil oblačila. 

Občudovala sva zanimive hiše, ki so se zaradi posebnih arhitekturnih značilnosti, slame in barve popolnoma stopile z okoljem. 

 Po 18 km sva prišla v Westerland, kar veliko in živahno mesto z mnogimi ulicami, brez prometa, le za pešce. Čas je bil za kosilo in privoščila sva si okusno solato in pico. 

Nato sva šla na ogled mestnega središča. Na ulicah se je trlo turistov, kar je potrdilo oceno, da je otok turistična atrakcija. 

Ko pa sva si zaželela ogledati še mestno plažo, sva presenečena odkrila, da je dostop do promenade in plaže mogoč le za plačilo (4€). 

Neverjetno, nikjer v mestu ne moreš do morja, ne da bi za to plačal. Prav tako tudi nekaj kilometrov okoli mest. Ogledaš si lahko promenado s plažo s ploščadi nad njo. 

Ne zamišljam si, da bi v našem Portorožu naredili kaj takega. 

Malo razočarana nad tem dejstvom, sva se odpravila nazaj do trajekta. Tokraj je šlo veliko lažje, saj nama je veter pihal v hrbet, pa še dežja ni bilo. ;) kratek postanek na razgledni klopci naju je navdušil.

Tudi danes sva prevozila malo več lot 50 km. 

Ogled otoka Rømø s kolesom

Ponoči je malo pršilo in zjutraj je bilo sončno in vetrovno z 18°C. S kolesi se odpraviva proti severnemu delu otoka. Zahodna obala otoka je v celoti peščena, mestoma zelo siroka, mestoma ožja.

Otok Rømø je s celino povezan s cesto, ki poteka čez 6 km dolg nasip. Otok leži približno 3 km od sosednjega nemškega otoka Sylt, do katerega lahko potuješ s trajektom. 

Na poti srečujeva mnoge družine z majhnimi otroci na kolesih in v vetrovkah. Tudi midva sva opremljena za hladnejši vetrovni dan. Urejena kolesarska pot poteka po ravnini, a ker voziva proti vetru, je potrebno pritisniti na pedala kot da greva v hrib. 

Med potjo se ustaviva ob zanimivem muzeju. Majhna hiška s slamo krita je najstarejša in najmanjša šola na Danskem.

Zgrajena je bila 1786 in je res lepo obeležje zgodnjega šolstva.

Takole bi lahko to zgodovinsko šolsko hišico uporabila za poučevanje uporabe novih tehnologij ;)

Pot nadaljujeva po pokrajini, kjer se pasejo številne ovčke, nemalo pa je tu tudi konjev na visokih nogah in z dolgimi repi. Jahanje je tu priljubljen šport, zato pogosto srečaš skupine jezdevcev. 

Pokrajina in tu pa tam lesene rdeče hiške me spominjajo na Finsko na eni strani, slamnate strehe na drugi strani pa na Nizozemsko. 

Ob cesti pogosto vidiva posebne utice, lahko bi jim rekla mini stojnice z zelenjavo ali medom. Njihova posebnost je samopostrežnost, saj je poleg proizvodov cena in zraven tudi škatla z odprtino za plačilo. Dokaz, da so tu pošteni kupci. Res lepo. 

Kolesarska pot se konča ob nasipu, kjer je tudi opozorilo, da je zgornji del obale poligon, namenjen vojaškim vajam, streljanju in tudi streljanju z letal. Obisk tega prostora je mogoč le, ko ni vaj. Če je posebna črna krogla dvignjena na stebru pomeni, da trenutno tečejo vaje. 

Od tu se odpraviva do znane velike plaže Lakolk, ki leži na sredini zahodne obale. Preseneti naju, ne samo pogled na ogromno peščeno plažo, pač pa tudi na stotine avtomobilov in avtodomov, ki so parkirani daleč na pesku ob morju. Obiskovalci se sprehajajo, kajtajo ali vozijo s trokolesniki, ki jih poganjajo jadra. 

Povzpneva se na sipine, od koder je lep razgled na turistično naselje s kampom na eni strani in širolo peščeno plažo na drugi.

Pot nadaljujeva proti kampu. Voziva po slikoviti okolici poraščeni z roza vresjem, ki je ravno v najlepšem cvetenju. Poleg tega okolico krasijo grmi podobni našemu šipku,  a imajo večje roza cvetove in rdeče plodove.

Voziva se tudi mimo številnih počitniških hišk, ki so skrite med drevesi. Otok namreč šteje nekaj manj kot 700 stalnih prebivalcev, veliko več pa je občasnih obiskovalcev svojih vikendov. 

V kampu si pripraviva kosilo, se malo odpočijeva, nato pa nadaljujeva pot proti jugu do manjšega pristanišča Havneby, kjer pristaja trajekt za otok Sylt. 

Tu naju preseneti množica ljudi, pesem mešanega zbora na odru in televizijske kamere. Ustaviva se in pri prijazni domačinki poizveva, kaj se dogaja. Navdušeno nama pove, da je na zasidrani ladji danska kraljica, ki je na obsku, da se pokloni stoti obletnici priključitve otoka Danski. Otok, ki je bil nekaj časa nemski, od leta 1920 spet pripada Danski. Zaradi kovida so obeleženje malo zamaknili.    

Domačini so na to zelo ponosni, saj skoraj pred vsako hišo stoji drog z dansko zastavo. 

Pred večerom sva se odpravila še do najjužnejšega dela zahodne obale, ker se razprostira res ogromna peščena obala, po kateri je zaradi mnogih vozil že kar utrjena cesta po pesku. Poskusila sva, če se da peljati tudi s kolesi. In sva šla. Vožnja ni bila lahka, a sva prevozila dobra dva kilometra in se uspela le približati prvim vozilom. Tu so parkirani namreč tako avti kot tudi avtodomi in prikolice. A do morja je bilo še vsaj dober kilometer. No, to bova opravila drugič z motorjem. 

Ko se je sonce skrilo, se je tudi kar precej shladilo in odpravila sva se 'domov'. Danes sva opravila več kot 55 km zanimive poti. 

Otok Rømø, Danska

Po dolgem času sveže jutro, skoraj 20°C manj kot včeraj. Ponoči je malo grmelo in deževalo in dež je prinesel osvežitev. Po zajtrku sva se iz kampa odpravila na 450 km pot do otoka Rømø na jugozahodu Danske, 

Vozila sva po avtocesti 7, nekaj zastojev in gostega prometa, sicer pa je teklo vse lepo gladko. Opazovala sva spremembo v pokrajini na severu Nemčije. Je ravninska in redko poseljena. Večino so polja in kilometre in kilometre sončnih elektrarn ob obeh straneh avtoceste. 

Malo pred ciljem sva prečkala državno mejo in se odpravila po nasipu na otok Rømø. 

Načrtovani PZA Oazen je bil zaseden, zato sva šla do naslednjega Kømandør Gården, kjer pa sva dobila prostor. Načrtujeva štiri dni v tem okolju (34€ na dan z elektriko, toplo vido, takso...). 

Od tu nameravava kolesariti po tem otoku, obiskati bližnji nemški otok Syilt in s skuterjem pregledati zanimive točke. 

Tu je vetrovno in 18°C in rahlo je pršelo. Pozno popoldne se je zvedrilo in sva šla do obale. Otok je 12 x 5 km velik.

Glede na doživeti temperaturni šok v 24. urah, mi je mraz. :)

Upam, da bo jutri suho.