Porto - šesti dan

Sobota 14. septembra

Zjutraj sva se odpravila proti Portu.
Iz Calija sva šla po cseti D81, mimo letališča, ne ob obali, ker je cesta slabša še posebej za avtodom

Vožnja je zanimiva, mestoma je cesta ozka vklesana v skale hribov. Vije se po obronkih gora nad globokimi dolinami in nad lepimi zalivi. Ustavila sva se na nekaj mestih in občudovala rdeče skale, lepe plaže, zalive.

Tudi ta cesta je en sam ovinek, mestoma tudi zelo ozka, vklesana v skalnate pečine, še posebej malo pred mestom Porto. Razdalja med Calvi in Porto je 74 km, porabila pa sva 3 ure za vožnjo s krajšimi postanki za oglede in  slikanje.
Na Korziki se ti ne sme muditi, ne moreš načrtovati hitre vožnje na velikih razdaljah. Na vsakem ovinku se zadeva lahko zaustavi, še posebej, če se srečaš z velikim turističnim avtobusom, ki le s težavo obdela ozke ovinke in se izogne skalam na pobočju. Kljub temu je vožnja s kamperjem brez težav, seveda z dobro mero pozornosti in strpnosti na ožjih predelih ceste.
Cesta D81 od Galerije pa do Porta je brez dvoma najbolj zanimiva in zahtevna v celi Korziki in nudi prekrasne razglede na zalive in skalnate grebene v okolici.

V Porto sva prispela Opoldne in se ustavila v Kamp Municipal Ota Porto.

Pripravila sva okusno kosilo in po kavici odšla na bliznjo plažo. Značilnot te plaže so barviti kamenčki in kristalno čisto morje. Plavala sva in uživala v pozno popoldanskem soncu.

Po kopanju pa sva odšla do mesta. Bil je ravno somčni zahod, ki sva ga ovekovečila, kot mnogi drugi turisti. :)

Od tu organizirajo izlete z ladjicami do naravnih lepot nacionalnega parka Scandola. Kupila sva karto za jutrišnjo vožnjo do parka.

Porto je izhodišče za potapljače in oglede lepot pečinaste zahodne obale, nacionalni park Scandola in visokih skalnatih pečin hribov 1294 m tik nad morjem, in vasice Piana, ki leži visoko na grebenu.

Vasica Porto je majhna in ima v pristanišču marino in turistično naselje s hoteli in restavracijami. Plažo obdajajo več stoletij stara evkaliptusova drevesa, kjer je v bližini tudi naš kamp.

Calvi - peti dan

Petek, 13. september

Zajtrk po dobrem spanju. Obeta se lep sončen dan, a vetroven. Z skuterjem se peljeva na vzpetino nad mestom, kjer je kapela Notre-Dame-de-la-Serra, iz 19 st., ko so britanci in korzičani obkolili mesto. Od tu je prekrasen razgled na meso in celoten zaliv. Je zelo vetrovno in znano je, da je prav veter izoblikoval zanimive podobe v oranžno rumene skale, k ležijo v okolici. Zelo lepo.

Popoldne sva se odpravila še na ogled mesta Calvi. Sprehodila sva se po utrjenem starem delu mesta,
 (Citadela), kjer naj bi po pričevanju bila tudi rojstna hiša Krištofa Kolumba (zadnji dve sliki). Zanimive uličice s pogledom na zaluv, marino in pogorje, ki se dviga nad mestom. Od tu je viden tudi eden najvišjih vrhov (2706) Monte Cinto.
Sprehodila sva se tudi po turističnih ulicah, kjer je polno trgovinic z različ ponudbo in cele vrste restavracij ob marini. Cene so povsod precej visoke.

Kupiva kruh in sadje.
Vrneva se v kamp.

Cena kampa 2 dni: 67 €

Calvi - četrti dan

Četrtek, 12. september

Po zajtrku odhod proti Cup Course, po vzhodni obali polotoka, nato nadaljujeva pot po zahodni strani. Ustavila sva se na razglednih točkah nad Barcaggiom, na Moulin Mattei, kjer sva uživala v krasnih razgledih. Cesta na zahodni strani je vklesana v klife, ozka je in se vije visoko nad morjem, z avtodomom lahko voziš le počasi. Pravijo, da je tu raj za motoriste. Voziti je potrebno previdno, saj srečaš tudi velike avtobuse in precej avtodomov, motoristov, nikoli ne veš, kaj te caka za naslednjom ovinkom.

Nadaljevala sva pot mimo St. Florenta, tu cesta zavije malo v notranjost, pokrajina je hribovita, neposeljena, na določenih predelih so vinogradi in nasadi oljk. Tu nekje je tudi vinska cesta. Polotok je ozek, hribi po sredini so visoki do 1300 m.
Od tu naprej je cesta širša,le v Desert des Agriates, pravijo ji tudi zelena puščava, kjer so nekoč pridelovali pšenico, sadje, vino. V hribovitem področju je še ovinkasta in ožja. Hribi so povečini goli in skalnati.
Pot naju vodi mimo L'ile Rouse, kjer nama je pogled na otocek, ki je povezan s celino, po katerem ima mesto ime, kvarila velika ladja, zasidrana  pred njim.

Kljub le dobrih 190 km sva za pot porabila skoraj cel dan.
Izbrala sva kamp La Pinede, ki sta ga nama priporočala ljubljančana. Zanimivo, da je tu na recepciji usluùbenka govorila slovensko :).
Kamp je velik, senčen in leži ob velikem zalivu. Od tu vodi ob obali peš pot do mesta Calvi. Bojan se je osvežil s plavanjem, saj je morje prijetno toplo, čeprav kar razburkano zaradi vetra. Obala je mivkasta.

Zvečer greva do mesta na sorehod po leseni sorehajalni poti ob morju. Mesto je oddaljeno nekaj vec kot 2 km. Lep pogled na osvetljeno utrdbo in mesto. Zvečer se prijetno ohladi, zato se tudi lepo spi.