Četrtek, 12. september
Po zajtrku odhod proti Cup Course, po vzhodni obali polotoka, nato nadaljujeva pot po zahodni strani. Ustavila sva se na razglednih točkah nad Barcaggiom, na Moulin Mattei, kjer sva uživala v krasnih razgledih. Cesta na zahodni strani je vklesana v klife, ozka je in se vije visoko nad morjem, z avtodomom lahko voziš le počasi. Pravijo, da je tu raj za motoriste. Voziti je potrebno previdno, saj srečaš tudi velike avtobuse in precej avtodomov, motoristov, nikoli ne veš, kaj te caka za naslednjom ovinkom.
Nadaljevala sva pot mimo St. Florenta, tu cesta zavije malo v notranjost, pokrajina je hribovita, neposeljena, na določenih predelih so vinogradi in nasadi oljk. Tu nekje je tudi vinska cesta. Polotok je ozek, hribi po sredini so visoki do 1300 m.
Od tu naprej je cesta širša,le v Desert des Agriates, pravijo ji tudi zelena puščava, kjer so nekoč pridelovali pšenico, sadje, vino. V hribovitem področju je še ovinkasta in ožja. Hribi so povečini goli in skalnati.
Pot naju vodi mimo L'ile Rouse, kjer nama je pogled na otocek, ki je povezan s celino, po katerem ima mesto ime, kvarila velika ladja, zasidrana pred njim.
Kljub le dobrih 190 km sva za pot porabila skoraj cel dan.
Izbrala sva kamp La Pinede, ki sta ga nama priporočala ljubljančana. Zanimivo, da je tu na recepciji usluùbenka govorila slovensko :).
Kamp je velik, senčen in leži ob velikem zalivu. Od tu vodi ob obali peš pot do mesta Calvi. Bojan se je osvežil s plavanjem, saj je morje prijetno toplo, čeprav kar razburkano zaradi vetra. Obala je mivkasta.
Zvečer greva do mesta na sorehod po leseni sorehajalni poti ob morju. Mesto je oddaljeno nekaj vec kot 2 km. Lep pogled na osvetljeno utrdbo in mesto. Zvečer se prijetno ohladi, zato se tudi lepo spi.
Po zajtrku odhod proti Cup Course, po vzhodni obali polotoka, nato nadaljujeva pot po zahodni strani. Ustavila sva se na razglednih točkah nad Barcaggiom, na Moulin Mattei, kjer sva uživala v krasnih razgledih. Cesta na zahodni strani je vklesana v klife, ozka je in se vije visoko nad morjem, z avtodomom lahko voziš le počasi. Pravijo, da je tu raj za motoriste. Voziti je potrebno previdno, saj srečaš tudi velike avtobuse in precej avtodomov, motoristov, nikoli ne veš, kaj te caka za naslednjom ovinkom.
Nadaljevala sva pot mimo St. Florenta, tu cesta zavije malo v notranjost, pokrajina je hribovita, neposeljena, na določenih predelih so vinogradi in nasadi oljk. Tu nekje je tudi vinska cesta. Polotok je ozek, hribi po sredini so visoki do 1300 m.
Od tu naprej je cesta širša,le v Desert des Agriates, pravijo ji tudi zelena puščava, kjer so nekoč pridelovali pšenico, sadje, vino. V hribovitem področju je še ovinkasta in ožja. Hribi so povečini goli in skalnati.
Pot naju vodi mimo L'ile Rouse, kjer nama je pogled na otocek, ki je povezan s celino, po katerem ima mesto ime, kvarila velika ladja, zasidrana pred njim.
Kljub le dobrih 190 km sva za pot porabila skoraj cel dan.
Izbrala sva kamp La Pinede, ki sta ga nama priporočala ljubljančana. Zanimivo, da je tu na recepciji usluùbenka govorila slovensko :).
Kamp je velik, senčen in leži ob velikem zalivu. Od tu vodi ob obali peš pot do mesta Calvi. Bojan se je osvežil s plavanjem, saj je morje prijetno toplo, čeprav kar razburkano zaradi vetra. Obala je mivkasta.
Zvečer greva do mesta na sorehod po leseni sorehajalni poti ob morju. Mesto je oddaljeno nekaj vec kot 2 km. Lep pogled na osvetljeno utrdbo in mesto. Zvečer se prijetno ohladi, zato se tudi lepo spi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar