Sreda, 18. september
Dopoldne sva se sprehodila po mestnem jedru Corteja, šla do gradu, in si ogledala nekaj zgodovinsko pomembnih pomnikov v mestu.
Po kosilu sva se odpravila s skuterjem na izlet v gorsko dolino Restonica okrog, 14 km vožnje po ozki, mestoma prepadni in nevarni cesti, saj se dviga precej nad strugo reke. Srečanja vozil so precej neprijetna. Dolina je oblegana od turistov, tako da je na koncu poti v osrčju gora videti parkiranih nešteto avtomobilov in motorjev. Parkirnina za motor 3 €.
Ko sva parkirala najin konjiček, sva se odpravila proti jezeru Lac Melu. Nisva si predstavljala, kje jezero je, zato sva se odločila, da se le malo sprehodiva, dokler bo pač šlo. Ob občudovanju okolice so metri kar minevali in nekje na polovici sva se odločila, pa greva do konca. Na koncu sva se znašla na strmi skalnati planinski poti, ki je vodila naravnost navkreber, polna skal razlicnih velikosti. Za ta izlet je kar potrebna ustrezna obutev.
Cilj je opravičil trud. Vzpon je trajal eno uro kar intenzivne hoje. Narava na cilju je poplačala trud. Pogled na jezero je res lep, saj ga obdajajo skalnati grebeni. Je na višini 1711 m nm.
Ob povratku, ki ni nič enostavnejši in krajši kot vzpon, zaradi gladkih kamnov in skal na stezi, sva se ustavila ob slikovitem tolmunu in manjšem slapu.
Ko sva se odpravljala nazaj s skuterjem, naju je starejši par iz Qubecka, Kanada, prosil, če peljeva pred njima, saj mu je bilo s teškim motorjem neprijetno peljati navzdol. Cesta navzdol je še bolj nevarna, posebej na levih previsnih ovinkih brez ograje. Sva ga popolnoma razumela. Restorica je res zanimiva dolina.
Dopoldne sva se sprehodila po mestnem jedru Corteja, šla do gradu, in si ogledala nekaj zgodovinsko pomembnih pomnikov v mestu.
Po kosilu sva se odpravila s skuterjem na izlet v gorsko dolino Restonica okrog, 14 km vožnje po ozki, mestoma prepadni in nevarni cesti, saj se dviga precej nad strugo reke. Srečanja vozil so precej neprijetna. Dolina je oblegana od turistov, tako da je na koncu poti v osrčju gora videti parkiranih nešteto avtomobilov in motorjev. Parkirnina za motor 3 €.
Ko sva parkirala najin konjiček, sva se odpravila proti jezeru Lac Melu. Nisva si predstavljala, kje jezero je, zato sva se odločila, da se le malo sprehodiva, dokler bo pač šlo. Ob občudovanju okolice so metri kar minevali in nekje na polovici sva se odločila, pa greva do konca. Na koncu sva se znašla na strmi skalnati planinski poti, ki je vodila naravnost navkreber, polna skal razlicnih velikosti. Za ta izlet je kar potrebna ustrezna obutev.
Cilj je opravičil trud. Vzpon je trajal eno uro kar intenzivne hoje. Narava na cilju je poplačala trud. Pogled na jezero je res lep, saj ga obdajajo skalnati grebeni. Je na višini 1711 m nm.
Ko sva se odpravljala nazaj s skuterjem, naju je starejši par iz Qubecka, Kanada, prosil, če peljeva pred njima, saj mu je bilo s teškim motorjem neprijetno peljati navzdol. Cesta navzdol je še bolj nevarna, posebej na levih previsnih ovinkih brez ograje. Sva ga popolnoma razumela. Restorica je res zanimiva dolina.
Ni komentarjev:
Objavite komentar