Čez narodni park Anderdalen do Tromsoja

Dopoldne sva nadaljevala potovanje proti Tromsoju. Najprej sva prispela na lepo planoto z veliko jezeri, jezerc in hudournikov. 

Otok Senja je Norveška v malem, saj premore skoraj vse naravne lepote svoje celinske domovine. Tu so prekrasni fjordi, neverjetne in dramatične gore, še vedno prekrite z zaplatami snega, široke planote, številni predori in serpentinaste ceste, slikovite ovalne peščene plaže in majhne zaspane vasice raztresene po obali fjordov.

Na planoti se ustaviva na nekaj nestih, da občutiva lepoto, divjino in mir tega okolja. 

Vse okrog naju je voda, v potokih, ki išcejo pot med mahom, vresjem in skalami in se umirijo v slikovitih jezerih. 

Kombinacija zasneženih gora, travnatih površin in modrih jezer je dih jemajoča.

Na koncu planote se cesta spusti v daljši predor, ki preseka skalnato goro in se konča nad zanimivim Sifjordom. 

Sifjord je fjord, ribiška vas in sedež okrožja na zunanjem delu Senje. Ime izvira iz staronorveške besede Sidufjordr (fjord s strmimi stenami ali morda stranski (širok) fjord).

Preden sva se spustila po sveže preplasteni serpentinasti cesti navzdol, sva se ustavila ob slapu, ki ga napaja jezero. Voda bučno pada po kamniti strmini proti morju v dolini.

Od daleč je fjord skromno skrit med gorami, ki jih obliva temnomodro morje. Je bogat z ribami in daje kruh prebivalcem.

Spustiva se do fjorda, parkirava in se sprehodiva do vasi. Ta na videz ni ribiška, saj premore malo bolj dodelane in večje lesene hiše na bregovih ceste. 

Ker naju čaka še vožnja s trajektom, se odpraviva dalje in izpustiva načrtovano "romanticno" kosilo ob jezeru na planoti. 

Kot vsak dan do sedaj ugotavljava, da vožnja v teh krajih nikoli ni dolgočasna, saj postreže s posebnostmi in nevsakdanjimi lepotami. 

Pokrajina se je po planoti malo spremenila. Obdahajo naji višlji hribi in v oddaljenosti nazobčane gore , ki spomnjajo na Alpe. Jezera so stalnica, lepe rdeče hiške pa kot koralde raztresene po obali in manjših polotočkih. 

Z otoka pelje pot do celine po dolgem, vusokem in elegantnem mostu do mesta Finnsnes, kjer sva odtočila sivo vodo in spraznila WC. 

Nadaljevala sva pot proti trajektu in prispela pravočasno, a nekaj nas ni uspelo vkrcati se, počakali smo na naslednjega.

Ni me motilo, saj sem tako imela čas za pripravo kosila. Vožnja s trajektom je trajala dobre tričetrt ure. Sledilo je še 65 km do Tromsoja.

Tromso imava v zelo lepem spominu že od zadnjega obiska, zato se ga res veselim. To je najbrž mesto z najlepšo okolico in lego. Več o njem pa v naslednjih objavah

Proti Esfjordu

Danes sva zapustila Mafjord in njegove lepote, ki so naju navdušile. Peljeva se po nacionalni turistični cesti, ki teče med fjordi s  skalnatimi gorami, ki se strmo spuščajo naravnost v ocean. 

Cesta se dviga in spušča ob fjordih s kristalno čisto modrozelenovodo. Vzdolž njej so številne slikovite lokacije. 

Že po nekaj kilometrih izza ovinka prispeva v Ersfjord z veliko peščeno plažo lepe ovalne oblike. Sončno vreme je kljub hladnemu vetercu privabilo nekaj plavalcev. 

Dobila sva prostor, parkirala v bližini znamenitega "zlatega" stranišča in se odpravila do morja. 

Kako neverjetna je razlika med fjordi. Tu so na koncu fjorda prave sipine, ki tvorijo ravnino med neverjetnimi nazobčanimi gorami.

Nad fjordom se dviga zanimiva skalna gora imenovana hudičev zob, ki štrči nad ostalimi grebeni. 

Po kosilu se sprehidiva po valobranu, da zajameva pogled na celotno širino plaže, ki jo valobran deli v dva dela. 

Morje počasi liže plažo, obiskovalci pa posedajo na travnati sipini nad njo. Tu so postavljene lesene klopi z mizami za obiskivalce. 

Nekaj majhnih šotorov se je vgnezdilo na tem platoju. Bojan se zbere pogum in zaplava. Pravi, da ima voda blizu 17°C. Brrr, pa še mrzel veter piha za pivrh. Ne, ne to ni zame. No, saj namesto tega uživam v hoji po pesku in v lepotah izjemnega okolja. 

Brezštevilne in nepredstavljive so lepote okolja, na katere naletiš v tem severnem svetu. Presenečajo te še po tem, ko misliš, da lepše ne more več biti. Pa je!!!

Vožnjo nadaljujeva po cesti z dolgimi predori, izdolbenimi v skalnate stene gora. Predori niso široki, a imajo vsake toliko žepke za srečevanje z nasproti vozečimi vozili. Prometa na cesti ni veliko, čeprav je povsod na parkiriščih videti številne avtodome in druga vozila. 

Kmalu se prieljeva še do druge velike pesčene plaže. Zaradi razvejane obale fjilordov in ožjih cest je vožnja počasnejša in umirjena. 

Malo dalje narediva postanek ob obali, ki jo pravkar opremljajo za novo ogledno točko. 

Dostop je bil kljub temu mogoč in sprehidila sva se po ogromnih skalnatih ploščadih z zanimivimi barvnimi lisami med res ogromnimi balvani. 

Slikovita obala s pogledom na zobčaste gore v daljavi je vredna postanka in sprehoda. 

Nato se cesta dvigne nad fjord. Odpira se pogled ba skupek zanimivih gora v ozadju.

Na vrhu se v Bergsbotnu ustaviva ob lepi razgledni točki. To je 44 metrov dolga ploščad s spektakularnimi razgledom na fjord. 

Peljeva se ob morju, prečkava most in dan zaključiva nekaj kilometrov dalje proti jugozahodu na manjšem postajališču.