55. obletnica mature na tolminskem učiteljišču

Tolmin, 16. septembra 2023

Dvanajst bivših maturantov poslednjega letnika tolminskega učiteljišča se nas je zbralo na 55. obletnici v Tolminu. 

Pred 55. leti, 1968., so se za nas, 24 učiteljiščnikov, za vedno zaprla šolska vrata te ustanove, a ne le za nas, pač pa tudi za vse prihodnje generacije, na žalost. 

Učiteljišče je v poslednjo generacijo zvabilo mlade iz bližnje primorske in gorenjske, ki so se skozi leta šolanja povezali in vezi vzdrževali vse do današnjih dni. 

Po programu smo se najprej dopoldne odpravili na pokopališče in prižgali svečko razredničarki, pa tudi vsem profesorjem in sošolcem, ki so svetle zvezde na večernem nebu. 

Srečanje se je nadaljevalo v hotelu Dvorec, kjer sva s sošolcem Zdravkom pripravila program srečanja v duhu aktivnosti v času šolanja na učiteljišču. 

Izbrala sva po štiri pesmi Karla Destovnika Kajuha, ker je letos Kajuhovo leto in prav tako štiri pesmi spregledanega Kajuhovega sodobnika Franca Balantiča. Teme pesmi so se dotaknile doma, matere, dekleta in socialnih razmer tistega časa. 

Za osvežitev spomina, kdo nas je vsa leta poučeval, smo se igrali igrico v parih.  Ugibali smo, katerega profesorja imamo napisanega na čelu. 

Klepetali smo, obujali spomine na dogodke v času šolanja in se strinjali, da smo strokovno in osebnostno rasli ob dobrih in v slovenskem prostoru priznanih profesorjih. 

Za zaključek smo se v lepem sončnem vremenu sprehodili do bivšega dijaškega doma na sotočju, saj je večina tu imela svoj drugi dom in preživljala dijaška leta. Obljubili smo si, da se tokrat srečamo že ćez tri leta. 

Do skrajnega severa Noorveške in nazaj

Iz Finski se vračava preko Švedske po avtocesti, ki teče vzdolž obale. Čakalo naju je preko 1700 km. Tu sva naredila 3 postanke za spanje. Avtocesta ni plačljiva in ni pretirano veliko prometa. Pokrajina je na zacetku več ali manj gozdnata, proti jugu pa se voziva mimo obsežnih pšeničnih polj .

Zadnji postanek na Švedskem sva imela v bližini pristanišča v Trelleborgu. Morje je tu precej zaudarjalo, zgleda, da je na obalo naneslo ostanke morskih bitij in trav, ki so razpadali. Naslednji dan sva se vkrcala na trajekt in se 6 ur vozila do nemskega Rostocka. Vreme se je spremenilo, zacelo je rahlo deževati.

V Rostok sva prispela po 22:00 uri in na parkirišču v bližini prespala. Čakalo naju je veliko kilometrov po nemških avtocestah s tremi postanki za spanje. 

Prve trije dnevi so bili precej deževni, promet je bil gost in veliko zastojev zaradi del na avtocesti. 

Zadnji postanek sva naredila tik pred avstrijsko mejo v bližini Chiemmsee. Zadnji dan je bilo vreme zopet sončno, a hladnejše. Odločila sva se za pot v Slovenijo preko Korenskega sedla, se ustavila v Kranjski gori, ki je v tem času kar oblegana od turistov. Pot sva zaklučila pod noč v četrtek.

Naj na kratko naredim statistični povzetek tega dolgega kroga po času in dolžini in najinh aktivnostih.

- Potovala sva 65 dni

- Prevozila sva 10 484 kilometrov,

- Prekolesarila dobrih 350 kilometrov

- prehodila več kot 150 kilometrov

Vmes sva se vozila tudi s skuterjem.

Spet doma! Po tako dolgem času se morava kar privaditi na večje prostore in vsakdanje obveznosti :). 

Preživela sva res krasno potovanje po še bolj krasni deželi v prelepem vremenu. Kaj več si sploh lahko želiva? Ugotovila sva, da je nomadsko življenje nalezljivo in nama odgovarja. 

Najin Waisberg se je odlično odrezal, šofer in navigator je bil več kot odličen, sama pa sem se obnesla kot kopilotka. 

Nasvidenje na naslednji misiji... ;)

Nazaj proti domu

Po 59. dneh se vračava domov. Izbrala sva pot preko Švedske, ker je za naju najbolj optimalna. Voziva po neskončni E4 avtocesti, ki se vije po ravni in deloma valoviti pokrajini v bližini baltske obale. V teh dneh naju čaka premagati razdaljo 1700 km do trajekta za Nemčijo brez posebnega ustavljanja in skoraj nič ogledov. 

Ker najino potepanje počasi izzveneva, bi povzela nekaj misli in ugotovitev o Norveški.

Norveška je pregovorno dežela zadovoljnih ljudi z visokim standardom, ki pa ga ne razkazujejo, pač pa živijo. Temu primerne so tudi cene primerljivo višje kot pri nas. Ko jih obiščeš, prilagodtiš porabo svojimi optimalnim možnostim. Midva želiva predvsem uživati ob spoznavanju dežele, pa četudi na račun le redkega obiska restavracij in okušanja njihovih kulinaričnih izzivov.

Presenetila naju je bogata ponudba v trgovinah, posebej kakovostna zelenjava in velika izbira dobrega kruha. Tu so bile cene le nekoliko višje.

Najpomembnejša pa je ugotovitev, da je Norveška polna neverjetnih presežkov glede naravnih lepot in zanimivosti, dih jemajočih pohodnih poti, tradicije in kulturne dediščine in z geografsko lego povezanih fenomenov. Pomembno je dejstvo, da težijp omogočiti lepote narave ljudem brezplačno, za razliko od prenekaterih držav, ki tržijo vsako malenkost. Tudi muzeji imajo sprejemljive cene.

Poleg tega ponuja tudi presežke v infrastrukturi, kot so slikoviti mostovi in izjemno dolgi predori, kolesarske poti v mestih in bližnji okolici, dobre cestne povezave do vseh kotičkov dežele. kljub temu, da ima zahtevno pokrajino, ali pa prav zato. 

Presenetljivo je tudi dejstvo, da se celotna dežela od juga pa do daljnjega severa, v velikih mestih in majhnih zaselkih pretežno ponaša z ljubkmi lesenimi hišami, ki so nekakšen njen arhitekturni simbol.

Dodala bi še letošnji vremenski presežek, saj domačini ne pomnijo, kdaj je bilo toliko sončnih toplih dni skupaj brez dežja. Midva sva imela srečo in to občutila na svoji koži.

Veliko naštetega sva si ogledala in izkusila, še veliko pa nama ostaja za naslednjič, saj verjameva, da v tretje gre rado in se torej še tretjič vrneva v te prelepe kraje. 

Tokrat si Švedske, ki je gotovo tudi zanimiva dežela, ne bova ogledala, jo bova pa prevozila po celotni dolžini. Pravijo, da je Švedska ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, saj kar 70% države pokriva gozd.

Ima več kot 200.000 otokov in najdaljšo obalo v Evropi. 

Švedsko podeželje je posejano s tisoči jezer, potoki na severu pa z gorami in griči. Poseljenost ni velika na podeželju, kjer so manjši kraji, na jugu pa ima velika mesta, med njimi je Štokholm, glavno mesto. 

Na poti sva že in bova občudovala njeno okolico in kar med vožnjo naredila kakšen fotografski utrinek.

Danes prespiva v kraju Sundsvall. V blogu ne bom objavljala vsak dan, ker naju v večini čaka le premagovanje številnih kilometrov do doma