S parkirisča imava lep razgled na mesto in zaliv. Po zajtrku se odpraviva peš do bližnjega smučušča, ki je nastalo pred kratkim.
Tu so vlečnice, zgradbe, restavracija in en velik s plastiko pokrit kup. Na vratih piše, "Snow dome" ali snežena kupola. Eden izmed delavcwv nama pove, da so notri ledene skulpture. Trenutno ni možen ogled.
Z griča imava lep jutranji razgled na mesto na otoku.
Tromsø je največje mesto v severni Norveški, s 79.421 prebivalci, ki ga krasi osupljiva arktična pokrajina in ima bogato zgodovino.
Gnezdi nad arktičnim krogom na arhipelagu fjorda. Lep je kot razglednica. Tu lahko doživiš severni sij pozimi, medtem ko poleti občuduješ polnočno sonce.
Kljub oddaljeni legi je mesto znano po bogati kulturni sceni in najsevernejši univerzi v Evropi.
Pišejo, da je Tromsø zanimivo raznolik, saj gosti v mestu več kot 100 narodnosti, kar prispeva k njegovemu živahnemu mednarodnemu vzdušju.
Večina mesta, vključno z mestnim središčem, univerzo in letališčem, se nahaja na Tromsøyi, majhnem otoku, obdanem z dramatično arktično pokrajino črnobelih gora v polkrogu.
Je pa mesto več kot to, saj se razteza tudi na celini in drugih otokih. Zaradi tako razgibanega terena ga krasita dva visoka mostova in en dolg podmorski tunel, ki skupaj zagotavljajo gibljivost in pretočnost mestnega in zunanjega prometa.
Mesto ima zaradi toplega vpliva Zalivskega toka relativno milo podnebje ( od -14 do 28°C) v primerjavi z drugimi kraji na isti zemljepisni širini.
Prepoznavna ikona mesta je Arktična katedrala. odprta od leta 1965. Prevzame te s svojo osupljivo modernistično zasnovo, ki je v sozvocju z okoljem v tem dramatičnem okolju.
Pogosto jo zamenjujejo z glavno katedralo, v središču mesta in je v nasprotju s to, očarljiva lesena cerkev, znana kot najsevernejša protestantska katedrala na svetu.
Moram priznati, da je mesto "it's a must" in ga priporočam vsem, ki se podajo tako visoko na sever.
Popoldne se podava preveriti novost v kraju, to so Šerpa stopnice (1203 kamnitih stopnic), ki vodijo do razgledne tocke nad mestom, kamor sicer vozi gondola. V kar nekaj krajih so gradnjo kamnitih stopnic izkušenim šerpam.
Peljeva se s skuzerjem do točke, kjer se začne pot proti vrhu grebena nad mestom. »Šerpa stopnice« se nahajajo v bližini kabinske žičnice in predstavljajo alternativno varjanto poti do vrha znamenite gore Storsteinnen.
Najprej hodiva po uhojeni poti, ki vodi naravnost navzgor. Malo kasneje so se začele kamnite stopnice, za moj korak občasno visoke, a urejene in speljane vijugasto navzgor proti vrhu.
Pri hoji so mi pomagale planinske palice. Veliko ljudi se je že vračalo v dolino. Vzpela sva se dobrih 340 m višinske razlike po precej strmem vzponu.
Ko sva dosegla vrh, je bil trud poplačan z neverjetnim razgledom na zaliv in mesto. Celoten rob hriba s planjavo je zašciten z ograjo, tako, da imaš razgled na vse strani.
Na vrhu je bilo veliko ljudi, ki so se pripeljali z žičnico. Vse nas je prevzel neverjeten razgled. Telefon je pomagal vtisniti si vso to lepoto za dalj časa.
Zadovoljna sva se vrnila po isti poti, ki nudi številna počivalisča in osupljive razgledne točke.
Tromsø res ne razočara in če ti je tudi vreme naklonjeno, potem je doživetje nepozabno. Ugotavljava, da določeni kraji tudi po većkratnem obisku še vedno postrežejo s čim zanimivim
Ni komentarjev:
Objavite komentar