Po kosilu je Bojan pripravil skuter in opremo in ko se je večina megle v soncu stopilo, sva se odpravila na pot.
Prenočujeva v vasi Mefjordvaer, ki leži na obali fjorda pod čudovitimi vrhovi gora. Nad vasjo štrli slikovita konič9asta gora, ki spominja na bovški Svinjak. Pod večer jo pogosto ovija snežnobeli oblak, zaradi katerega daje vtis pravljičnega sveta.
Hiše v ribiški vasi so oštevilčene nad stevilko 1600, kar pomeni, da so skupaj vključene v oštevilčenje vse hiše na otoku.
Vasica je umirjena in v njej ne zaznava veliko prebivalcev ali dejavnosti. Večina dogajanja je povezana s turisti, ki pa smo pod vtisom miru in tišine ustrezno tihi in mirni. :)
Fjord je širok in dolg, krasijo pa ga izjemno lepe gore. Nasproti vasi leži dramatično lepo gorovje Nordlandet.
Ko se sonce upira vanj, izgleda neresnično, brezčasno, kot krasna kulisa iz skale izrezanih oblik z ostrimi robovi in gladkimi stenami, ki padajo naravmost v morje.
Najlepši sta znani gori Segla in Hesten, v katero družbo se pravzaprav podajava danes. Že s te strani predstavljata izziv za fotografiranje, na drugi strani pa ponujata pohodniški užitek.
Pravijo, da je Senja eldorado za fotografije in doživetja mogočne narave in to lahko brez slabe vesti potrdiva.
Fjordi so običajno v obliki črke U in so pogosto zelo globoki, plitvejši pa so pri ustju, kjer se srečajo z oceanom. Fjord ima lahko številne stranske rokave ali veje. Nastali so zaradi starodavna ledeniška dejavnosti
Ta fjord se konča na obali z vasico Mejfjordbotn.
Vožnja do vasu Fjordgorda, ki leži na drugi strani gorovja Nordlandet, nasproti naši vasici, je zanimiva. Cesta teče ves čas ob fjordu in ponuja za vsakim ovinkom lepši razgled.
Še bolj zanimivo pa je, da od skupno 25 km, jih kar dobrih 8 km teče skozi številne krajše ali daljše predore. Norvežani so najbrž svetovni prvaki v številu predorov skozi težke terene. Neverjetni so, kot krti rijejo rove v trde skalnate gore in krajšajo ali izboljšajo pretok prometa.
V vasi Fjordgorda na obali sosedmjega fjorda, parkirava skuter in se skupaj z nekaj drugimi turisti odpraviva proti gorskemu sedlu, ki leži med gorama Segla in Hesten.
Pohodniška pot sicer ni označena, a je steza dobro uhojena in vidna. Na mocvirnatih predelih so postavili lesene deske.
Poteka skoraj naravnost v breg. Na tabli na poti vidiva znak, kjer piše, da je dolga 2,5 km.
Kar nekaj pohodnikov, ki so se že vračali, sva srečala. Dan je res prekrasen za ta povig.
Na njej sem opazila obris moske glave, mirda se tam skriva trol ;).
Na sedlu se odpre pogled na oba fjorda, ki objemata gorovje. Nad seboj pa občudujeva skalnato gmoto znamenite gore Segla, ki kot čekan štrči visoko v zrak.
Počutiš se tako majhnega in nepomembnega v osrćju teh brezčasnih zemeljskih čarov in jih tiho obćuduješ.
Slikava in uživava v divjini narave. V poznih popoldanskih urah se odpraviva nazaj do parkirišča. Vtisi so bogati in zadovoljna sva, da sva obiskala ta nepozaben del Senje.
Morda nama danes uspe opolnoči ujeti polnočno sonce za dodaten lep zakljzček obiska.
In tokrat sva doživeka 100% polnocno sonce. Rmenkratno lepo in nenavadno za nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar