Marseilles

Jasno sončno in malo vetrovno vreme nama je omogočilo odhod s skuterjem v Mareiles, po lepi panoramski cesti, ki najprej teče po planoti, nato pa se v dolgih ovinkih spusti proti obali in mestu. Vzpetine ob morju so presenetljivo precej visoke in skrivajo številne slikovite kalanke (cakaques) na obali. Te bova obiskala v naslednjih dneh.

Panoramski pogled na veliko mesto in zaliv iz nekaj točk je lep in obeta veliko in opozarja, da naju čaka labirint ulic in gost promet.

Mesto se razteza ob obali po dolžini več kot 15 in širini najmanj 10 kilometrov. Prepredeno je z ulicami. Vstopna široka avenija je zelo dolga,ob njej pa številne uličice, ki so povečini enosmerne.

Ustaviva se v dveh Peugeot trgovinah, ker je Bojan želel kupiti stikalo za glasnost radia, pri volanu, ki nagaja, a nama ni uspelo, saj v celotnem mestu trenutno nimajo trgovine z rezervnimi deli :(.

Odpeljala sva se do pristanišča, si privoščila dobro pico in se odločila, kaj si bova tokrat ogledala.

Marseille, ki je najstarejše mesto v Franciji, so ustanovili Grki okoli leta 600 pr. n. štetjem, zato ponuja veliko zanimivosti.

 Je tudi mesto mošej in sinagog, poleg številnih krščanskih cerkva. 

Je dom raznolikih kultur in vplivov, ki so oblikovali njegov edinstven značaj. 

Znan je po čudoviti obali, ki se razteza na več kot 57 kilometrih in vključuje nekatere najlepše plaže v Franciji.

Je mesto kontrastov, s starodavna zgodovina  se prepleta z moderno arhitekturo. 

Marsejsko milo ali savon de Marseille je tradicionalno milo, ki ga v mestu izdelujejo že več kot 600 let. Milo je narejeno iz rastlinskega olja in naj bi bilo še posebej nežno in vlažilno.

Marseille je zaradi grškega izvora znan kot »mesto fokejev«. Grška beseda »fokejski« pomeni »mesto tjulnjev« in pravijo, da so Grki, ki so ga ustanovili, izbrali to lokacijo prav zaradi obilice tjulnjev.

Ustaviva se pri znameniti La Catedrale de la Mayor, ki se dviga nad starim pristaniščem in je ena najbolj znanih znamenitosti mesta Marseilla. 

Razkošna v svoji obsežnosti in lepa v izvedbi s pridihom Bizantinskega sloga, pritegne poglede obiskovalcev od zunaj in od znotraj.

Poleg cerkve so balinišča, kjer obvezno balinajo skupine.

V njeni bližini stoji Villa Mediterranéa, kjer so leta 2022, odprli repliko slavne jame Cosquer, kamor sva danes namenjena.

Kupila sva vstopnici in se odpravila na zanimivo raziskovanje te skrivnosti. Jama je bila skrita 30.000 let na globini 37 metrov pod morjem. 

Cosquerjev čoln, s katerim je raziskoval.

Jama se nahaja v kletnem nadstropju pod morjem. Ogled traja 35 minut. 

Zgodba o 1750 kvadratnih metrov veliki jami Cosquer in njenem odkritju predstavijo z avdio vodičem, ki pripoveduje medtem, ko se pelješ s posebnimi okroglimi vozili za 4 ljudi po jami podobnih tunelih v treh nadstropjih in spoznavaš "podvodno" repliko prazgodovinske jame.

Slikanje ni dovoljeno.

Že vstop z dvigalom pričara podvidno sceno na steklenih površinah. Potapljaške maske in kisikove jeklenke sicer niso potrebne, a vzdušje in zvočni efekti so dober približek realnosti. 

Replika jame predstavi bogate stalaktite in stebre, posebej lepe lestencem podobne stalaktite. 

Posebna vrednost jame pa so prastare risbe živali, narisane z ogljem na stenah jame. Predstavljajo vsaj 11 različnih živali,med katerimi so konji največkrat zastopsni, kot povsod po svetu. 

Vidne so tudi gravure na steni in stropu, pa tudi prstni odtisi in veliko odtisov dlani. 

Po jami smo šli v amfiteater, kjer smo si lahko ogledali dokumentarni film, ki predstavi, kako je Henri Cosquer odkril jamo.

Na koncu smo se povzpeli še v tretje nadstropje, kjer je Galerie de la Méditerranée. Tu so razstavljene živali tistega časa v naravni velikosti. Slikovno je tudi razgrnjen načrt priprave replike jame.

Po ogledu sva se vrnila v kamp. Zaradi hladnega vezra, ki je tukaj stalen gost, sem se kar podhladila, niti sonce me ni ogrelo

Cassis

Pred dvema dnevoma je v Alph začelo deževati in se je precej ohladilo, zato sva se odločila, da se prestaviva na jug. 

Dobrih 500 kilometrov sva opravila v dveh dneh. Včeraj zvečer pa sva prispela v Cassis in prespala na parkirišču.

Danes dopoldne sva se preselila v bližnji kamp, ki je kljub končani sezoni nabito poln. Večina je Nemcev, ki povsod zmagujejo po številu.

Cassis je priljubljena turistična destinacija, ki jo krasijo slikoviti klifih (falaises) nad  modro turkiznih zalivih, ki se zajedajo v notranjost obale, pravijo jim kalanke (calanques). 

Po podatkih je bilo mesto naseljeno že od antike. V srednjem veku je bil Cassis utrjena ribiška vas, kasneje je užival blaginjo z ribolovom tun. 

 

Slaba dva kilometra po vzpetini navzdol je kamp oddaljen od mesta, ki leži ob lepem ovalnem zalivu. 

Ulice mesta so ozke in lepo tlakovane, pročelja hiš pa slikovita in okrašena s pisanimi lesenimi polkni.

Posebej živahno je na promenadi ob obali, kljer so pastelne hiše, pred katerimi stojijo restavracije. Danes je bil ta del mesta živahno poln turistov. 

Sprehodila sva se do plaže in občudovala mogočno srednjeveško trdnjavo, grad Cassis ki se dviga nad morjem.

Zanimiv je tudi skalnat greben, ki strči v morje. Pogled s pomola, kjer stoji svetilnik, na mesto je lep, saj poleg številnih privezov čolnov lahko občudujes tudi barvite fasade hiš.

Ker mesto leži na pobočju griča, so ulice strme, v mnoge celo vodijo strme stopnice.

Posebej lepa je ulica polna zelenja in cvetličnih loncev.

Obiščeva tudi cerkev Saint-Michel v Cassisu. z lepim portalom iz kamna in pravokotnim stolpom. Njena notranjost, romanske arhitekture ponuja lepe iz kamna izklesane majhne slike križevega pota in velike orgle.

Opisujejo, da je Cassis eden najlepših in najbolj obiskanih krajev na Azurni obali. Vsekakor pa je zanj značilno balinanje v parku, kar pravijo, je francoski nacionalni šport. 

Tudi danes so tri skupine delile pesek v parku in igrale..Bilo je zanimivo opazovati njihovo spretnist pri izbijanju in približevanju balincev.

Vreme je bilo sprva precej jasno, kasneje je zapihal veter in prignal nekaj oblakov. 

Preživela sva prijeten obmirski dan, caka pa naju še par dni v tem okolju.

Smučarsko središče Tignes

Preden se poslovova od Val d'Isera, se sprehodiva najprej do ciljne ravnine slaloma za SP in nato še malo nižje do ciljne ravnine smuka.

Zanimivo je trenutno videti v izteku igrišča in balinišče, ki skužijo poletnemu turizmu v kraju. 

Težko si zamišljam, da ta prostor pozimi služi pomembnemu izteku tekmovanja. 

Kraj krasijo ljubki cvetlični nasadi v izdolbenih hlodih. 

Odpeljeva se še na začetek vasi, kjer kraljujejo velike stavbe, ki skušajo po obliki slediti okoliškim skalnatim vrhovom. Skupina teh stavb nudi nekakšen objem izteku smuka. Trenutno stavbe samevajo in čakajo na obisk v prihajajoči sezoni..

Pot nadaljujeva proti naslednjemu smučarskemu središču. Najprej morava zapeljati na obzidje visokega jezu, ki leži med grebenoma in omejuje jezero. Po njem je speljana cesta do Tignesa. 

Po dobrih štirih kilometrih se odpre planjava, ki jo obdajajo visoke gore in melišča. Pod njimi leži skupina vasi Tignes. ki tvorijo visokogorsko smučišče. Z bližnjim Val d'Isèrom je del smučarskega območja Espace Killy, ki ga povezuje mreža žičnic. 

Vasi Val Claret in Tignes Le Lac sta živahni središči z restavracijami in trgovinami. Poleti območje ponuja poti, golf in kolesarski park ter smučarske proge na ledeniku Grande Mott, ki kraljuje nad dolino.

Parkirala sva ob jezeru in se ob njem sprehodila. Vsepovsod so športna igrišča, skate patki in pumpsteze. Presenetljivo velike so ogromne hotelske stavbe v okolici.

Zapeljeva se vse do zadnjega naselja, kjer je vzpenjača na ledenik, a ob tem času ne obratuje.

Med vožnjo opazim na vrhu gore zanimivo skalo z luknjo. Preverim na spletu in ugotovim, da je to skalna formacija, ki leži na 2800 metrih in se imenuje Uho igle. Res je pdoobna veliki igli, saj ima ogromna skala izdolbeno luknjo naravnost po sredini.

Ogled zaključiva ob travniku, kjer se mirno pase večje število svizcev.

Odpraviva se v dolino. Med potjo narediva par posnetkov večjega slapa, ki napaja

Jez Lac de Chevril zgrajen leta 1952. Vsakih 10 let jez izpraznijo in takrat je baje možno videti staro vas, ki je nekoč ležala pod njim.

Dan zaključiva v dolini v kraju Burg-St. Maurice, kjer bova prespala. 

Pozno popoldne je začelo deževati, kar so napovedovali današnji oblaki. Po dosedanjih popolnoma jasnih dneh morava sprejeti tudi osvežižitev in ohladitev. :).