Predstavljena objava

SEZNAM povezav do potovanj z avtodomom

Tu so zbrane vse povezave do naslovnih blogov najinih daljših potovanj z avtodomi,   z našim WEINESBERG, edition PEPPER po: ...

ponedeljek, 24. marec 2025

Siena


Zjutraj sva se peš odpravila do bližnjega mesta Siena. Do želežniške postaje sva imela dobra dva kilometra, od tam pa vodi sistem osmih tekočih stopnic ali tekočih trakov znotraj nakupovalnega centra do nivoja mesta. 
Mesto Siena, ki leži v osrčju Toskane, se razteza po planoti griča. Odpravila sva se po glavni ulici, ki teče po sredini mesta in vodi do slavnega centralnega trga. 

Siena je bila pomembno srednjeveško mesto, danes pa je vpisano v Unescov seznam svetovne dediščine.

Med hojo po ozki ulici sva občudovala visoke in impozantne stavbe iz 13. in 14. stoletja. Mesto je svetovno znano po Paliu, konjski dirki, ki poteka dvakrat letno na trgu Piazza del Campo.
Sprehod skozi mesto je prijeten, saj ni veliko turistov v tem času. Zanimiva so obokana stopnišča, ki vodijo do nižje ležečih ulic in končno tudi do trga Piazza del campo.
Pobrskala sem po podatkih in našla dejstva o dogodku Paliu di Siena.

 Palio di Siena ni turistična prireditev, pač pa je to pomemben dogodek za prebivalce mesta, saj ga izvajajo že stoletja
Končna dirka s konji je vrhunec priprav, ki trajajo več mesecev. Celoten praznik Palio pa traja štiri dni. Konje pred dirko blagoslovijo v cerkvi. Pot in trg posujejo s peskom.
V tem času trg bolj ali manj sameva, zato sva ga lahko občudujeva iz različnih kotov. Posebej lepe so stavbe, ki ga obkrožajo. 
Tlakovan je v obliki žarkov, ki se zaključijo v zanimivem vodnjaku.

Na tem trgu je tudi zaključek ene od etap tedenske kolesarske dirke Tirreno-Adriatico.

Po ogledu trga sva se odpravila še do Duoma. Na stenah stab so slikoviti kovinski obroči namenjeni privezovanju konj. 
Črna in bela barva sta simbolični za Sieno, pravijo da v povezavi s črno-belimi konji ustanovitelja mesta. Prav ti dve barvi krasita mogočen duomo, ki kraljuje v centru mesta.
Polna lepih vtisov in kar nekaj posnetkov sva se vrnila do avtodoma in nadaljevala pot proti jugu.

Voziva se po tako opevani Toskani, ki poleg njene prestolnice Firence, mimo katerih sva se peljala včeraj, obsega raznoliko pokrajino z Apeninskim gorovjem, plaže otoka Elba in oljčne nasadw in vinograde Chianti.

Med vožnjo sva občudovala zanimive tipične toskanske vedute, obsežna valovita pokrajina s pokošenimi travniki, vinogradi in oljčnimi nasadi. Na vrhu gričkov pa tipična domovanja lastnikov z ikonskimi visokimi cipresami. 
Lokalna cesta se vije med trtami in oljkami in je mestoma že precej zdelana. Obcestne table vabijo na pokušino in nakup vin.

Če primerjam briške griče in Toskano, se mi utrne misel, da so Brda kot stisnjena varijanta Toskane. Lahko pa s ponosom rečem, da so veliko bolj urejena in slikovita inačica v malem. 
Nekje med to valovito pokrajino naju je Mr. Google speljal na neko daljšo in ne preveč dobro xesto, ki pelje do znanih toplih kaskad Saturnia.
Našla sva postajališče v bližini kaskad, parkirala in se peš odpravila do mlina. 
Slikovit pogled na kaskade ob mlinu in mnogih, ki so se namakali v topli vodi, naju je prepričal, da ostaneva tu še en dan. 

Čudoviti slapovi Saturnia, čaroben kraj, ki privablja ljudi od vsepovsod, je edinstven zaradi tople in zdravilne termalne vode , apnenčastih bazenov, ki jih je ustvaril slap, in lepega okolja. Kaskade di Saturnia so brezplačne in odprte 24 ur skozi vse leto. 

Se že veseliva jutrijšnjega razvajanja

Z avtodomom v okolico Napolija

Po nekajmesečnemu premoru sva spet na pohajkovanju z avtodomom. Tokrat sva si omislila obisk zanimivosti v okolici  Napolija. 
Odpravila sva se v nedeljo, ker na tej avtocesti ni kamijonov in je vožnja veliko mirnejša. 
Sprva je rahlo deževalo, a se je oblačnost  kmalu po malem trgala in posijalo je sonce.
Prenočila sva v bližini Siene, na parkirišču ob športnem centru. Mirno in veliko prostora. 
Jutri si na kratko ponovno ogledava glavni trg mesta.

torek, 5. november 2024

Nekaj o Sardiniji

Danes s trajektom (9 ur vožnje) zapuščava Sardinijo, kjer sva preživela res zanimivih in poučnih 37 dni.

Imela sva lepo sončno in ravno prav toplo vreme, da sva nekako podaljšala najino poletje v november.  

Sončni zahod s trajekta...

Vsekakor je Sardinija vredna ogleda tako s turističnega kot zgodovinskega vidika. A za resnično doživetje pomembnejših zanimivosti potrebuješ malo več časa, ki sva ga midva, na srečo, imela.

Za zaključek sem zbrala nekaj zanimivih dejtev o Sardiniji.

- Sardinija je drugi največji italijanski otok v Sredozemskem morju. 

- Šteje 1.598.225 prebivalcev.

- Je malenkost večja od Slovenije.

- Je otok s 147 manjših otokov.

- Obdaja ga 1849 km obale.

Obale so pretežno visoke in skalnate, s številnimi slikovitimi rti, neverjetnimi barvitimi skalnimi formacijami, nekaj širokimi, dolgimi ovalnimi zalivi s kristalnim smaragdnim morjem.


- Znana je po številnih peščenih plažah.

- Posejana je s tisočimi nuragiji – skrivnostnimi bronastodobnimi kamnitimi ruševinami v obliki čebeljih panjev.največjih in najstarejših je Su Nuraxi v Baruminiju iz leta 1500 pr.

- Ima več kot 7000 prazgodovinskih arheoloških najdišč.

- Njeni prebivalci dosegajo nadpovprečno pričakovano življenjsko dobo 81 let in imajo najvišjo stopnjo stoletnikov na svetu.

- Otok je razgiban, sestavljen pretežno iz skal in z nekaj večjih rek. 

- Ima 54 umetnih jezer in jezov, ki jo oskrbujejo vodo in elektriko.

- Je neverjetno bujen in zelen.

- Ima tri nacionalne parke 

- Sardinija ima svoj jezik, sardinščina, ki ga govorijo po vsem otoku.

- Ima zgodovinska mesta, stara več kot 3000 let.

- Po otoku stoji več kot 100 stražnih stolpov in približno 500 verskih objektov, vključno s svetišči in cerkvami.

- Na Sardiniji ni avtocest s cestnino. 


- Ponaša se tudi z enim najglobljih kanjonov v Evropi imenovanim Gorropu, s stenami visokimi več kot 500 metrov.

Nekaj pa me je tu zmotilo. Ob vseh naravnih lepotah še vedno marsikje odlagajo smeti ob cesti ali jih je veliko v jarkih. Pogrešala pa sva smetnjake na marsikaterem parkirišču ali postajališču.

Na kmečkem turizmu je bil lastnik zgledno strog pri ločevanju odpadkov, na nekaterih lokacijah so se uporabniki kampov pritoževali glede čistoče.