Su Nuraxi, Baromini

Zjutraj se s skodelico jutranje kavice sprehodim do obale in bližnjih skal. Morje je popolnoma mirno in spokojno in vsi, ki se sprehajamo ob njem, uživamo v prijetnem svežem zraku in prvih sončnih žarkih. 

Po zajtrku sva se odpravila najprej do polnilnice plina in nato proti arheološkim ostankom na otoku. Prvič zapuščava obalno območje in greva proti notranjosti. Nekaj časa se voziva po avtocesti, ki pelje proti Cagliariju. Nato jo zapustiva in se vzpenjava proti planoti na 269 m nad morjem.

Tu se sredi ničesar skriva prva pomembna arheološka najdba, Tomba di giganti, Grob velikanov, Sa Domu 'e S'Orcu

Do najdbe vodi urejena ožja betonska krožna pot. Ker nisva prepričana, da bo v bližini kakšno parkirišče, parkirava avtodom ob poti in nadaljujeva peš.

Bazaltna planota je posejana s skalami različnih velikosti in nizko rastjo grmičevja. In sredi ničesar stoji ograja in v njej velika kamnita grobnica. 

Ime "Grob velikanov" je navdihnila velika velikost te posebne vrste grobnic in kamnov, iz katerih je narejena. 

Opisujejo, da so bile namenjene za več pokopov. Je primer dobro ohranjene grobnice z ohranjeno strukturo.

Za streho so položili značilne velike ravne granitne plošče, ki se naslanjajo na konstrukcijo. Prostor pred grobom je bil namenjen pogrebnim obredom.

Lep vhod, obdan s temnimi bazaltnimi kamni (ognjeniškega izvora), vodi v manjši prostor s stransko nišo za opolaganje daril po smrti. 

Grob je dolg 15 metrov, sšrok pa okoli 18 m in globok 2,5 m. Je eden najvišjih grobov na otoku. 

Fasada groba preseneča, saj kaže precej edinstven slog gradnje, njeni spodnji kamni so namreč manjši od tistih na vrhu.

Grobnica velikanov Sa Domu in S'orcu je arheološki spomenik.

Od tu naju pot pelje do še bolj zanimivih najdb, Nuraghov, arheološkega območja "Su Nuraxi" (izgovorjava sunuraži) v zanimivi dolini, posejani z nizkimi koničastimi griči. 

Kraj Barumini z okolico ponuja bogato zgodovinsko dediščino in tradicijo. Mesto se nahaja v osrčju Sardinije

Parkirava pred vhodom v najdišče, kupiva vstopnici in se priključiva vodenemu ogledu tega arheolišjega najdišča. 

Iz vhoda je lepo viden osrednji stolp, pred njim pa večje število ostankov hiš. Že prvi pogled razkrije, da gre za pomemben dokaz veličastne preteklosti, arheološko območje Su Nuraxi. 

Območje so odkrili v petdesetih letih 20. stoletja med izkopavanji, ki jih je vodil veliki arheolog Giovanni Lilliu.

Sestavljeno je iz mogočnega kompleksa nuraghe stolpov, zgrajenih v različnih fazah iz 15. stoletja pred našim štetjem, in pred njim ležeče koče obsežne vasi.

Od leta 1997 je priznan kot UNESCO svetovna dediščina.

Vodička nam je razložila nastanek te vrste prazgodovinskih sravb, njihov razvoj in propad, kot ga razlagajo strokovnjaki. 

Nuragska civilizacija se je na Sardiniji razvijala v času od 1500–500 pr. n. št.

Ime je dobilo po najbolj značilnem spomeniku tega obdobja: "nuraghe", kar pomeni "kup kamnov" in "votlina". Označuje vrsto vojaške arhitekture s stolpastimi stenami, zgrajene iz kamnov suhe gradnje.

Doslej je bilo po celem otoku registriranih več kot 7000 nuraghijev in kar trideset jih je na območju Baruminija. 

Su Nuraxi je reprezentativen nuraghi, ki je sestavljen iz več kot enega stolpa. Gradili so jih na Sardiniji med srednjo in novejšo bronasto dobo predvsem za vojaške potrebe varovanja obmoćja. 

Bili so podobni srednjeveškim gradovom, namenjeni obrambi okolice, vendar kar 3000 let starejši od njih.

Skozi stoletja so jih podirali in dograjevali, zato je njihov namen zavit v tančico skrivnostnosti.

Bazalt je bil osnovni material za njegovo gradnjo, to je zelo trd vulkanski kamen, ki prihaja s planote Giara.

Vstopili smo v osrednji stožčasti stolp, ki v svojem osrčju skriva stalen vir pitne vode. Stolp je včasih vseboval tri nivoje sob, do katerih so vodile spiralne ozke stopnice. 

Osrednji stolp so obkrožali štirje stolpi s pokrito streho. V steni so bile reže za opazovanje. Do stolpa so vodile lesene stopnice ali vrvi. Vhod je bil le eden. 

Na vrhu stolpov so bili balkoni z zanimivo konstrukcijo trikotnih kamnov. 

Povzpeli smo se v stolpu do vrha, po ozkem hodniku s kamnitimi stopnicami, ki se spiralno dvigajo navzgor. 

Razgled na spodaj ležečo vasico je zanimiv. Opaziti je čipkam podoben vzorec kamnitih ostankov stavb, ki so baje imele koničaste lesene strehe. 

Ptavijo, da v stolpu ljudje niso prebivali. V vasici pa je opaziti strukturo hiš v obliki polkroga s povezanimi sobami. 

Zanimiv ogled, ki ga nisem pričakovala. Z vstopnico smo dobili še prost vstop v muzej Casa Zapata v mestu.

V muzeju smo si ogledali zanimivist Su Nuraxi 'e Cresia, še en kompleks nuraghe. 

Odkrili so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja med obnovitvenimi deli Casa Zapata, starodavne plemiške rezidence.

Sardinsko-aragonski baron je v 16. stoletju zgradil palaćo na vrhu starodavne nuragične zgradbe. 

Danes si ostanke tega nuragha ogledamo pod stekli tal in v muzejskih prostorih te vile. Zbirka je strokovno predstavljena z artefakti, slikami in poučnim videom. 

V kompleksu je tudi etnološka zbirka okoliških uporabnih predmetov. 

Mesto je znano tudi po pridobivanju zafrana, rdečega zlata v kulinariki, saj dosega vratolimne cene, zato sva ga tudi kupila, a le za vzorec. 

Po ogledu sva se posladkala z okusnim sladoledom in se odpeljala do bližnjega postajališča, kjer bova prespala. 

Zgodovinsko arheološki dan nama zaokrožujejo zvonci črede ovac, ki se pasejo v bližini

Proti plaži Isa Rutas

Zjutraj sva se z zadnjimi posnetki iz razgledne točke poslovila od barvitega mesteca Bosa. Resnično zanimiv postanek.

Potovanje nadaljujeva po cesti, ki teče v bližini obale. Najin prvi postanek je mestece S'Archittu, kar v prevodu pomeni "mali lok". Gleda na zanimivo obalo z podolgovatimi ovalnimi rti, ki segajo v morje.

Tik pod mestom je rt, ki skupaj s stražnim stolpom spominja na podmornico. Peš se odpraviva po obalnem sprehajališču.

Nadaljujeva po grebenu naslednjega rta do znamenitosti, ki daje mestu ime, obokan most sredi rta. 

To je naravni lok, ki je nastal zaradi erozivnega dejavnikov na sedimentne apnenčaste kamnine.

 Prvotno jama, danes pa veličasten naravni spomenik, s'Archittu, ki bogati izjemno okolje.

Zanimivo sceno zaključujejo še trije majhni otoki v obliki gobe. Do zaliva sva šla peš neposredno iz turističnega naselja,

A most ni edina zanimivost, saj so v bližini še druge skalne zajede in jame v apnenčastem jedru rta. Sončno vreme je botrovalo obisku mnogih, ki so se preizkušali v skokih s pečin. 

Sprehod po skalnatem grebenu, plezenje po skalnih stenah v bližino jam in pogled na naravni most iz obeh koncev, so prijetno zapolnili najin dopoldan.

Tudi lepa peščena plaža v bližini je dopolnila sceno. 

Pripravila sva kosilo in nadaljevala pot, tokrat med pašniki s številnimi ovčkami, vinogradi in mnogimi polji artičoke, ki je prava specialiteta Sardinske kulinarike.

Ustavila in sprehodila sva se na področju 3 x 1,5 km s suhim dnom slanega jezera. Trenutno je popolnoma suho, a ko pride deževje, se sem vračajo flamenci. To je točka, kjer opazujejo te eksotične ptice. 

Preistalo nama je le še nekaj kilometrov do Is Arutas plaže, na polotoku Sinis., kjer parkirava na postajališču za kamperje tik ob plaži.

Oblečeva si kopalke in se pridruživa mnogim na plaži, ki je znana po pesku v obliki riževih zrn. Kako neverjetno zanimiv je droben bel pesek. 

Od blizu okrogli kamenčki zgledajo kot biseri. Izkusila sva že številne peščene plaže, a ta je brez dvoma ena lepših, kar se peska tiče. Ni čudno, da ga strogo varujejo.

Pesek je prijeten za hojo in plavanje, saj je posejan še daleč v morje, kot je pri plavanju izkusil Bojan. 

Lep dan je zaokrožil še lepši sončni zahod, ki sva ga lahko opazovala kar iz najine mobilne "dnevne sobe". Podarjen mi je bil še en od tisočerih sončnih zahodov, ki me vsakič znova močno prevzamejo

Bosa

Prespala sva v bližini kraja, kjer lahko natočiva vodo in sprazniva WC. Ker je nedelja, je servus namreč zaprt Noč je minila mirno. Po zajtrku sva peš šla pogledat staro zgodivnsko jedro vasi Bosa. 

Že po par ulicah se je odprl lep pogled na stari most in pisane hiše ob reki. in na pobočju hribčka. 

Če rečem pisane, je morda premalo, pročelja stavb so namreč nevsakdanje pobarvane v paleto lepih pastelnih barv. 

Iz razglednice

Ne preseneča naju tabla z napisom: "Bosa è uno dei borghi più belli d'Italia." Bisa je ena najlepših vasi v Italiji.

Staro mesto leži na severnem.bregu reke Temo,edine plovne reke na Sardiniji. Novi del mesta pa se vleče ob reki vse do izliva v morje. 

Očarljiva vas prepleta tradicijo in sodobnost in s svojimi posebnostmi očara obiskovalce. 

Zgodovinsko staro jedro sestavljajo pisano barvne hiše, ki se vzpenjajo po pobočjih hriba Serravalle. Vas je vsekakor bolj spektakularna, če jo opazuješ od daleč, saj se hiše kopičijo proti vrhu hriba, ena nad drugo.

Na vrhu stoji velik grad Malaspina iz 12. stoletja. Vse skupaj v barvni pestrosti spominja na koničasto cvetoče socvetje.

Prečkava Ponte vechio, stari most, narediva nekaj lepih posnetkiv hiš, ki se zrcalijo v reki in vstopiva v vas. 

Tlakovane ulice so temne, ozke, obkrožajo jih stare visoke stavbe. 

Do gradu na vrhu vodi preko 150 strmih stopnic, ki tecejo ob robu vasi. 

Hiše postajajo vse nižje proti vrhu. So pa večina sveže pobarvane. Zgleda, da velja tu pravilo, da so barve pročelij čimbolj pisane.. 

Zanimali so me detajli hiš, gruče streh, ko gledaš nanje z višine in lepa okolica.

Ko sva prispela na vrh, se je odorl pigled na celotno panoramo mesta, na Ponte vechio, po dolini reke, ki dela dva dolga zavoja, preden se izliva v morje, na hiše ob morju in na okoliške hribe. 

Grad je bil zaprt, zato sva se po drugi strani spustila po stopnicah v dolino.

Tu si ogledava tudi novi del naselja Bosa Nova, kjer je lepa fontana Manna in spomenik iz devetnajstega stoletja v rdečem trahitu.

Mimigrede stopiva v trgovino, da nabaviva nekaj hrane in pištimava kamper. 

Nato se odpeljeva do izliva reke Temo, kjer se nahaja turistično pristanišče.

Parkirala sva ob nabrežju in se sprehodila do morja, kjer stoji velik okrogel obrambni stolp.

Na desnem bregu reke se dviga dolga vzpetina z ravnim vrhom. Tam so zanimive skalne formacije.

Splezava do stolpa, od koder je prekrasen pogled na veliko ovalno peščeno plažo, ki prijetno zaokroža izgled kraja. Morje je čisto, počasi prehaja iz plitvine v globino. 

Danes je krasen sončen dan, zato zapeljeva avtodom bliže k plaži in se greva sončit. Bojan je užival tudi v plavanju, v zame sicer hladni vodi. Prijetno brezdelje v pidaljšanem poletju.

Vesela sva, da sva po spletu okoliščin, v nedeljo je servisiranje avtodomiv zaprto, ostala tu čez nič in nenačrtovano pobliže doživela še en biser tega otoka.

Namesto sončnega zahoda naju je danes presebetila mavrica, saj je en oblak spustil nekaj japlic, divolj, da he nastal pisan lok mavrice.