Nizozemska 2022 - otok Texel

Texel je eden od nizozemskih otokov Wadden, ob obali Nizozemske.  Sipine, ki so del narodnega parka Texel so znane po številnih vrstah ptic. To je območje dolgih peščenih plaž, travnatih sipin s potmi in kolesarkimi stezami. Otok je dolg okrog 20 km in širok 8 km. V parku je muzej narave, akvarij in zavetišče za tjulnje in ptice.  

Dopoldne sva uživala v kolesarjenju po res čudoviti in edinstveni naravi severnega dela otoka. Sprehodila sva se po široki najsevernejši plaži otoka. Texel je posebej priljubljen pri ljubiteljih narave, in opazovalcih ptic. Povsod srečujeva pohodnike,  družine z malimi otroki in kolesarje. 

Po sipinah in sosednjih travnikih se pase na stotine ovac, ob mokriščih pa se zbirajo raznovrstne ptice. 

Posebej atraktiven in slikovit je svetilnik na severu otoka. Svetilnik Texel iz 19. stoletja ponuja panoramski razgled na morje.

V bližini je na plaži restavracija Kaap Nord, ki označuje najsevernejšo točko otoka. 

Veter je postajal vedno močnejši, a dokler piha v hrbet je dobrodošel. :)

Sprehodila sva se po plaži do morja in uživala prijeten morski zrak. 

Texel je prvi otok v nizu malih Frizijski otočkov, ki dajejo vtis 'stepping stones' z višine. 

Vrnila sva se v kamp in si pripravila kosilo. Po obvezni kavici sva spet sedla na kolo in se kljub kar močnemu vetru odpravila po sipinah južno v 12 km oddaljeni De Koop.

Sipine so tu res čarobne, porasčene s travo, grmičevjem in oblikovane v male gričke.

Vožnja po lepo urejeni kolesarki cesti z vetrom v hrbet je bila zelo prijetna. Uživala sem ob pogledu na ovčke, ki so se pridno pasle in na fazane, ki jih je tu veliko.

Najin cilj je bilo prijetno turistično mestece, ki leži ob morju in je bilo zaradi praznikov živahno polno turistov. 

Vrvež je podoben, kot v kakšnem mestu ob Jadranu. Tudi trgovinice imajo podoben izgled in ponudbo, z razliko, da poletnim oblekam delajo tu družbo tudi topla oblačila. Gotovo primerno vremenskim razmeram na severu. 

Na dolgi peščeni plaži je bilo veliko obiskovalcev, eni oblečeni za hladen veter, drugi so na pol nagi iskali sončne žarke. Tudi nekaj deskarjev je bilo v morju.

Ko sva se vračala v kamp nama je nasproti pihal veter 40 km/h. Vožnja je, čeprav po ravnini, bila kot vzpon na hrib.

Do sedaj sva na Nizozemskem prevozila že 400 km. Kar pridna sva, saj poleg vožnje tudi uživava v lepotah, ki jo nudi narava in okolje. 

Nizozemska 2022 - Vinkeveen

Po zajtrku sva se odpravila proti vzhodu. Voziva po pet pasovni avtocesti, ki ima še odstavni pas. Neverjetno, kako urejene in vzdrževane so ceste v tej deželi. Nikjer ne vidiš asfaltnih zaplat, kaj šele jam. Če se samo spomnim južne Italije. Res presenatljivo je urejno cestno vozlišče, ne glede ali si na avtocesti ali nekje na podeželjski cesti. 

Najin današnji vmesni cilj je področje bogato z jezeri in peščenimi otoki, Vinkeveen. 

Zanimivo, kako so ustvarili novo kopno, ki se kot sončni žarki zajeda proti stedini jezera. Na teh ozkih peščenih pasovih stojijo vile, manjše in velike, nekatere zelo moderne tudi krite s slamo. Slikovito. Pogled s ptičje perspektive je gotovo nepopisno lep. 

Takole je videti satelitski posnetek v Googlu. 

Mesto je kot ena dolga ozka ulica s hišami na obeh straneh, do hiš pa vodijo mostički, ki prečijo kanal. Dobila sva manjše parkirišče, kar je tu seveda luksus ob tako malo prostora. 

Vsepovsod po kanalih cvetojo beli in rožnati lokvanji. 

V vasi sva šla na kapučino v bližnjo gostilno.

Vinkeveen je najbolj znan po Vinkeveenskem jezeru in območju jezer in peščenih otokov vzhodno od vasi. Na severni obali jezer je marina.

S kolesom sva si igledala del te pokrajine. Šla sva tudi na manjši otoček, kjer se zbirajo potapljači in kopalci. Opozorili so naju na krajo koles, ki je v Amsterdamu in okolici vsakdanji problem. Imajo celo poseben prometni znak, ki kaže, kako tat krade iz avtomobila :).

Po kosilu sva se odpravila naprej proti otoku Texel. Cesta je ravna in lepa, le skozi vasi malo bolj ozka.

Nizozemska je ena izmed gosteje poseljenih dežel, a ima prostrana območja njiv in je poljedeljsko razvita. Povsod se pasejo krave in drobnica. Veliko je tudi konjev. 

Preden sva prišla do trajekta v Den Heder, sva se kar nekaj kilometrov vozila ob peščenem nasipu, ki varuje to stran kopnega pred morjem.

Vožnja s trajektom traja dobrih 20 minut.

Imava lep sončen in kar topel dan.

Nizozemska 2022 - Amsterdam

Kar precej svež dan naju je pozdravil zjutraj. Sedla sva na kolo in se odpravila proti centru mesta, ki je oddaljen okrog 10 km. Voziva po mostovih, cestah vedno po kolesarskih stezah.

V mestu sva že bila v preteklosti, zato sva načrtovala le ogled nekaterih znamenitosti in točk, da si osveživa spomin.

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske, znano po svoji bogati umetniški dediščini, razpredenem sistemu kanalov in slikovitih ozkih hišah, katerih fasade visijo navzven. Na vrhu ima vsaka stavba kavelj za dvigovanje težjih kosov pohištva. 

Ne manjka niti mlin na veter, ki se bohoti ob kanalu.

Nekaj zanimivih dejstev o Amsterdamu.

Amsterdam podpira na miljone lesenih pilotov. Ker leži pod morsko gladino in na močvirju ima težave s pogrezanjem. 

Mesto ima več kanalov kot Benetke.  Ima kar 156 kanalov (Bebetke le 150), ki v dolžino merijo 50 km. Ob kanalih so ladjice in čolni, ki so domovanja mnogim prebivalcem mesta. Znano je, da so med njimi tudi petične izvedbe.

V mestu je več kokes kot prebivalcev in se smatra kot kolesom prijazno mesto. Sama ocenjujem, da je bolj kaotično, kot druga mesta. Biti moraš kar previden in pozoren, saj se voziš tudi preko tračnic tramvaja, kar je za kolo lahko nevarno. Še vedno pa so vozniki avtomobilov strpni in dajo prednost kolesu. 

Na poti sva se ustavila pri Science museum stavbi, ki spominja na ladjo. Od tu je lep razgled na mesto in kanale.

Nadaljevala sva ob kanalih in prišla do kitajske četrti.

Občudovala sva, kako spretne so dolge ladjice, ki vozijo turiste, v teh kanalih in pod mostovi.

Množica naju je opozirila, da sva v bližini  hiše Ane Frank. 

Odkolesarila sva proti Dam Square, kjer je kraljeva palača.

Občudovala sva tipske stavbe, ki se pojavljajo na turističnih letakih.

Z brezplačnim mini trajektom, ki vozi vsakih 10 minut in je namenjem pešcem in  kolesarjem, sva prečkala kanal in si ogledala tudi drugo stran mesta in kanala.

Nazadnje sva se odpeljala še do reke Amstel, po kateri je mesto dobilo ime. 

Na poti proti kampu sva se peljala preko mostu, ki je namenjen le pesčem, kolesarjem in lahkim motorjem.

Posebej naju je presenetilo, da so pametni semaforji, opremljeni s senzorji in se prilagajajo prometu, zato skoraj nikoli dolgo ne čakaš. Če ni prometa, ti odprejo pot. Vsi so opremljeni s semaforjem za kolesa.

Priznam, da mi je bilo cel dan hladno, kljub trem dolgim rokavom, zato sem se razveselila najine hiške na kolesih, kjer sem se končno malo pogrela. Za nama je skoraj 40 km voznje po mesru in izven njega.