Danes sva se odpravila proti naslednjemu prelazu (drugemu) in kraju Val d'Iseru. Tokrat se voziva po lokalni cesti, a morava "okrog riti v žep", kot pravimo po domače, saj morava peljati okrog hriba, zračne razdalje glede na včeraj pa ni veliko.
Med potjo se ustaviva pri zanimivi sky walk točki imenovani Passarella panoramica di Orrido di pre- st Didie, slabih 10 minut oddaljena od parkir
V kraju Pré-Saint-Didier si lahko impresivno sotesko ogledamo: od spodaj, po pohodniški poti, in od zgoraj, s panoramske poti, ki visi nad kanjonom. Midva sva izbrala zadnjo varijanto.
Panoramska terasa , ki se vije na nadmorski višini 160 metrov, ponuja neverjeten in malce strasljiv pogled na reko spodaj.
Prekrasen je pogled na bližnje kraje, ki jih krasi veličastna kulisa visokih gora (eden izmed njih je Mont Blanc) . Kot zavesa iz dragocene čipke zaljšajo mesto in mu dajejo poseben čar.
Kot na dlani imaš gorovje Mont-Blanc, kanjon Orrido s slapom, kotlino Pré-Saint-Didier in vasi Champex, Palleusieux in Verrand. Res vredno postanka.
Sprehod zaključiva po prijetni gozdnati poti in nadaljujeva vožnjo proti prelazu.
Voziva po dolini Aoste (Valle d'Aosta), ki meji na Francijo in Švico. Leži v Zahodnih Alpah in je znana po ikoničnih, zasneženih vrhovih Matterhorn, Mont Blanc, Monte Rosa in Gran Paradiso.
Med večjimi smučišči sta Courmayeur in Cervinia. Podeželje regije je posejano s srednjeveškimi gradovi in trdnjavami, kot sta Castello Fénis in Castello di Verrès iz 14. stoletja.
Ko zapustiva dolino se cesta strmo vijugasto dviga do višine 2188 mnm. Vožnja je kronana z neverjetnimi razgledi na visoke gore in manjša jezerca. Gola zkatorjava pobočja krasijo krpe zivordečih grmičkov borovnic.
Končno se pokrajina odpre proti orelazu Petit-Saint-Benard. To je alpski prelaz, ki leži na nadmorski višini 2188 metrov in povezuje dolino Aoste in Italijo s Francijo.
Pišejo, da je ta prelaz starodavna strateška komunikacijska pot, ki se je uporabljala že od antike. Znan je po arheoloških najdbah, ostankih vojaskih bojev in zagotavlja cestno povezavo med državama.
Poleg restavracij in spominkov prostor krasijo iz lesa izklesani bernardinci, simbol prelaza in svizci.
Parkirava in se sprehodiva do točke nad prelazom, od kider se spušcajo padalci. Tokrat kot orli drsijo po zraku nad jezercem trije.
Kasneje prečkava mejo in se po strmi vijugasti in prepadni cesti spustiva v dolino. Vožnja ni bila prijetna, saj cesta ni ograjena z zaščitno ograjo.
Iz doline naju čaka le še vzpon do smučarskega središča Val d'Isere, nad 1800 mnm. (Slika pozimi)
To je svetovno znana, sicer majhna vasica, obdana z ogromnimi hoteli, slikovitimi horami in smučišči na njihovih pobočjih. Parkirala sva na parkirišču malo izven kraja. Tu bova tudi prespala
Ni komentarjev:
Objavite komentar