Colle del Nivolet

Prelaz Nivolet po italijansko : Colle del Nivolet je gorski prelaz v vzhodni skupini Grajskih Alp v severni Italiji . Nahaja se na vrhu doline Orco.

Asfaltirana cesta teče do nadmorske višine 2641. Tik pod prelazom se nahajata dve umetni jezeri, jezero Serrù in jezero Agnel .

Zjutraj sva se odpravila do slabih 100 km oddaljenega prelaza. Po dolini je cesta široka in lepo prevozna, ko pa zavije proti goram je vse ožja in skozi vasi je potrebmo previdno paziti na balkone, ki strčijo nad ozkimi ulicami. 

V zadnjem delu se cesta oblikuje v slikovite serpetine, kjer sem s strahom gledala v vsakem ovinku v prepadne stmine pobočja. Je pa cesta zgledno urejena in na nekaj mestih celo na novo preplastena.

Po več kot 18 km vožnje po dolini sva se pripeljala  do dveh ledeniških jezer, ki sta po koncu druge svetovne vojne dobili jezova, saj sta se uporabljali za proizvodnjo električne energije.

Parkirava na večjem parkirišču na 2275 mnm pod velikim jezom. Na poti srečujeva številne kolesarje, ki vztrajno premagujejo strmino.

Pripraviva si kosilo, Bojan pa poskrbi za najinega jeklenega konjička, ki naju odpelje proti 10 km oddaljenemu prelazu.

Colle del Nivolet je izjemno lep alpski prelaz, ki se nahaja na nadmorski višini 2612 m in to znotraj zavarovanega območja narodnega parka Gran Paradiso .

V zimsko-pomladnem obdobju (vsako leto od 15.10. do 15.05.) je odsek med Borgata Chiapili di Sopra in Colle del Nivolet (SP50) zaprt za promet, ker se v primeru sneženja ne čisti.

Najprej sva občudovala prekrasno modro barvo obeh umetnih jezer, ki se lepo vklapljata v okolico Visokih gorskih vršacev, kjer še vedno domujejo kedeniki.

Nad jezerom Serru je lep slap, ki napaja jezero. V vsej okolici so vidne pohodne in sprehajalne poti.

Sprva je pihalo, a ko sva dosegla prelaz, se je veter umiril in na kristalno jasnem nebu je žarelo vroče sonce. 

Kar nekaj točk je bilo izjemno zanimivih, saj so ponudile lep razgled na serpentinasto cesto, ki se vije po pobočju in na številna jezera. 

Urejene so razgledne točke, kjer se lahko na klopci odpočiješ in naužiješ svežega zraka in lepih razgledov.

Ne manjjkajo tudi štirinižni prebivalci, ki se pasejo med skalami. Videla sva nekaj kozorogov in ljubkih puhastih svizcev.

Na vrhu prelaza je tabla, kjer se vsi kolesarji slikajo kot dokaz dnevnega dosežka. 

Od tod je lep pogled na spodnja jezera in sosednjo dolino z goro Grivola (3969 mnm) v ozadju.

Odpeljeva se do spodnjega parkirišča navzdol proti koči Chivasso in koči Albergo Savoia, kjer se sprehodiva ob jezeru, s katerim v barvi tekmuje sinje nebo in se v njem zrcalu. Stopiva tudi malce v hrib in res uživava. 

Na poti naju razveseli živopisani metuljček, ki sva ga tudi ujela v objektiv.

Občudovala sva nepopisno lepoto narave, ki ji živobarvne rastline še posebej navdihnejo slikovitost.

Pozno popoldne se vrneva do avtodoma, si ogledava še bliznjo japelico, ki s hribcka gleda v slikovito dolino.

 Polna lepih vtisov se vrneva v dolino. Prespala bova na parkirušču v kraju Ivrea.