Torek, drugi dan seminarja, vsi se že poznamo in vzdušje je sproščeno. Smo kot ena velika družina. Po dolgem delovnem dnevu smo imeli večer s predstavitvijo nacionalnih dobrot iz dežel udeležencev. Bilo je živahno in družabno, poučno in prijetno, da ne rečem okusno, saj smo se vsi hoteli prikazati v najboljši luči. Slovenski kotiček je seveda dišal po pršutu, potici in borovničevcu. Sicer pa naj vam več povedo slike.
Sreda je bila posebej zanimiva, saj smo popoldne odšli z avtobusom v osrčje dežele Sami ljudstva, vasico Nelim. To je posebno doživetje zame, vsakokrat ko jo obiščem, saj tu lahko uživaš mir, dihaš svež in zdrav zrak, pogled počiva na naravi, ki te obdaja. Slikovitost je posebnost tega okolja, kjer živijo Saami, spoznaš njihovo kulturno dediščino in okusiš njihovo pristno hrano, ki je narejena samo iz doma pridelane hrane, okusnih rib iz čistega jezera Inari in gozdnih sadežev, brez katerih ne gre niti pri mesnih ne pri sladkih jedeh. Da prijaznosti in odprtosti ljudi sploh ne omenjam. Toda vse to mora človek doživeti na lastni koži, da to razume in ceni.
Vrnili smo se po 22.00 uri. Za udeležence so finski kolegi organizirali sauno in najpogumnejši so celo po vzoru fincev po sauni zaplavali v bližnji reki.
Nekaj utrinkov pa je posnetih med 22.00 in 23.00 uro, ko je bilo nebo čisto jasno in je svetilo sonce kot sredi dneva, takole samo za pokušino, da boste videli, kako to zgleda.
Seminar se počasi preveša v zaključni del, na žalost, saj je tokratna skupina res neverjetno prijetna in pripravljena delati, se učiti in načrtovati bodoče projekte za učence.
Sreda je bila posebej zanimiva, saj smo popoldne odšli z avtobusom v osrčje dežele Sami ljudstva, vasico Nelim. To je posebno doživetje zame, vsakokrat ko jo obiščem, saj tu lahko uživaš mir, dihaš svež in zdrav zrak, pogled počiva na naravi, ki te obdaja. Slikovitost je posebnost tega okolja, kjer živijo Saami, spoznaš njihovo kulturno dediščino in okusiš njihovo pristno hrano, ki je narejena samo iz doma pridelane hrane, okusnih rib iz čistega jezera Inari in gozdnih sadežev, brez katerih ne gre niti pri mesnih ne pri sladkih jedeh. Da prijaznosti in odprtosti ljudi sploh ne omenjam. Toda vse to mora človek doživeti na lastni koži, da to razume in ceni.
Vrnili smo se po 22.00 uri. Za udeležence so finski kolegi organizirali sauno in najpogumnejši so celo po vzoru fincev po sauni zaplavali v bližnji reki.
Nekaj utrinkov pa je posnetih med 22.00 in 23.00 uro, ko je bilo nebo čisto jasno in je svetilo sonce kot sredi dneva, takole samo za pokušino, da boste videli, kako to zgleda.
Seminar se počasi preveša v zaključni del, na žalost, saj je tokratna skupina res neverjetno prijetna in pripravljena delati, se učiti in načrtovati bodoče projekte za učence.
Ni komentarjev:
Objavite komentar