V četrtek smo delavnice o uporabi videokonference v izobraževalne namene in izdelavi člankov v eJournalu zaključili po 16.30 uri in imeli prosto popodne.
Udeleženci so se odločili, da obiščejo bližnjo jelenjo farmo, ki jo tradicionalno ponuja na ogled družina Saami. Tu živjo skupaj že tri generacije, pripadajo pa dvema različnima skupinama Saami ljudstva in zato tudi lahko slikovito povežejo in predstavijo kulturno dediščino teh ljudi.
Farma je resnično nekaj posebnega, saj človek pozabi na vse tegobe in naglico vsakdanjika in se sprosti ob hranjenju in božanju jelenov, sprehodu po slikoviti farmi, ki leži ob krasni mali rečici in ob pitju čaja narejenega iz domačih zelišč, ponujenega v lesenih posodicah, ki jih izdelujejo sami. Ogled smo zaključili v "kota", indijanskemu šotoru podobni koči narejeni iz lesa, znotraj je v sredini kamin, okoli ob steni so leseneklopi in sveče osvetljujejo mize. Pripravili so nam program, v katerem so predstavili kulturne posebnosti dveh Saami ljudstev, ki jim pripadajo, lastnica pa nam je ob ognjišču zapela tipično Saami pesem in petje spremljala na tipičnem Saami bobnu. Bilo je čarobno.
Večer nam je seveda spet postregel s polnočnim soncem in mislim, da so udeleženci posneli na stotine fotografij s sončnim zahodom, saj te sonce vabi, da ga poslikaš, ker je popolnoma drugačno, kot smo ga sicer navajeni. Šli smo pozno spat, a saj bomo spali doma in nadoknadili izgubljene ure :-).
Petek je bil namenjen prestavitvam člankobv in eJournalov in načrtovanih projektov, ki so nastali na seminarju. Popoldne pa je sledila evelvacija seminarja in izdelava poročila za NA in svečana podelitev diplom. Zvečer smo imeli skupno poslovilno večerjo in prijazen klepet ob kozarčku pijače kar dolgo v noč.
Mislim, da smo se vsi kar veliko naučili v tem en teden dolgem druženju in ustvarili posebno družabno mreženje podobo mislečih, ki bo ostalo živo tudi v porihodnje, seveda v virtualnem svetu. Vesela sem, da je bilo delo uspešno in da sem lahko prenesla svoje znanje na kolege iz Evrope.
Nekaj utrinkov za pokušino.
Farma je resnično nekaj posebnega, saj človek pozabi na vse tegobe in naglico vsakdanjika in se sprosti ob hranjenju in božanju jelenov, sprehodu po slikoviti farmi, ki leži ob krasni mali rečici in ob pitju čaja narejenega iz domačih zelišč, ponujenega v lesenih posodicah, ki jih izdelujejo sami. Ogled smo zaključili v "kota", indijanskemu šotoru podobni koči narejeni iz lesa, znotraj je v sredini kamin, okoli ob steni so leseneklopi in sveče osvetljujejo mize. Pripravili so nam program, v katerem so predstavili kulturne posebnosti dveh Saami ljudstev, ki jim pripadajo, lastnica pa nam je ob ognjišču zapela tipično Saami pesem in petje spremljala na tipičnem Saami bobnu. Bilo je čarobno.
Večer nam je seveda spet postregel s polnočnim soncem in mislim, da so udeleženci posneli na stotine fotografij s sončnim zahodom, saj te sonce vabi, da ga poslikaš, ker je popolnoma drugačno, kot smo ga sicer navajeni. Šli smo pozno spat, a saj bomo spali doma in nadoknadili izgubljene ure :-).
Petek je bil namenjen prestavitvam člankobv in eJournalov in načrtovanih projektov, ki so nastali na seminarju. Popoldne pa je sledila evelvacija seminarja in izdelava poročila za NA in svečana podelitev diplom. Zvečer smo imeli skupno poslovilno večerjo in prijazen klepet ob kozarčku pijače kar dolgo v noč.
Mislim, da smo se vsi kar veliko naučili v tem en teden dolgem druženju in ustvarili posebno družabno mreženje podobo mislečih, ki bo ostalo živo tudi v porihodnje, seveda v virtualnem svetu. Vesela sem, da je bilo delo uspešno in da sem lahko prenesla svoje znanje na kolege iz Evrope.
Nekaj utrinkov za pokušino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar