Lagos, Ponta de Piedale

Kljub oblačnemu vremenu in precej močnemu vetru sva se odločila kolesariti do svetilnika na rtu Ponta da Peiedade.

Te dni nad Algarve in Portugalsko visijo oblaki polni saharskega peska. Vse je pobarvano peščeno, avtomobili, ceste, strehe. Izdano je bilo celo opozorilo za starejše bolne in otroke, naj se ne gibljejo zunaj.

Najin avtodom je skoraj spremenil barvo, sončne celice pa je treba sproti čistiti. Z eno besedo tiste opevane toplote in sonca ni, vendar midva vseeno uživava. Pokrajina ob obali tu je neverjetno lepa. 

Najin današnji cilj ni daleč, zato prav kmalu zagledava pred seboj svetilnik, ki označuje konec rta Ponta de Piedade. 

Smo v začetku tedna proti koncu marca, kar neverjetno veliko turistov raziskuje lepote Lagosa tudi v tem letnem času. Ogromno je angležev, veliko pa še Švedov, Nemcev, Špancev in tudi Fincev. 

Ponta de Piedade z osupljivim razgledom na rt in svetilnik je pogosto obuskana destinacija turistov na tem koncu. 

Uredili so krasne meter široke lesene steze z ograjo na varnih predelih razžrtega in erodiranega rta.

 Z varne razdalje lahko opazuješ in fotografiraš neverjetne formacije, ki so nastale ob klesanju vremena in oceana. 

Ostala sva brez besed, taka lepota, tako, skoraj filmsko oblikovana scena na vsakem koraku. 

Neprimerljivo z nobeno obalo do sedaj. In to ne le kilometer, celoten rob rta iz mesta in nazaj. Osebno sem bila brez besed, očarana skoraj toliko kot na prekrasnih Lofotih na Norveškem.

Narava je najboljša oblikovalka, nedvomno neprekosljiva v ustvarjanju in oblikovanju. 

Zemlja je lepe zlato opečnato oker barve, kar ob soncu doseže še večji učinek.

Klifi rta Ponta da Piedade, pravijo, so ena najlepših naravnih znamenitosti Algarveja. 

Dramatična apnenčasta obala, na večina mestih izven steze nevarna, je sestavljena iz posebno oblikovanih stebrov, krhkih skalnih obokov, većjih ali manjših jam in vdrtih ogromnih lukenj, ki zgledajo kot človeško delo, kii pa so jih izklesale ali posrkale divje zimske nevihte.

Ponta da Piedade je sicer precej pusta pokrajina, preko katere pihajo vetrovi. Pravo veličino sva videla šele, ko sva sestopila z lesene steze in se podala na robove klifov. Neprijetno v želodcu a prelepo za oči in objektiv.

Opečnato zlata barva kamenin turkizna morska voda in ozke udrte shojene stezice ob negotovem robu skalnih grebeniv bi bil najboljši opis najine današnje izkušnje.

Osupljivo, skoraj nadnaravno, Bojan pravi, kot v filmu.

Naredila sva miljon posnetkov in še več bi jih bila, če naju ne bi vse močnejši veter, ki je nevarno pihal v sunkih, odvrnil od te namere. 

En delček obale sva pustila za jutri, če bo vreme dopuščalo. 

Po skoraj treh urah sva se odpeljala s kolesom v center mesta in si za kosilo  privoščila okusno paelilio.

. 

Zjasnilo se je, a je kar sveže. 

Lagos, Portugalska

Nekaj dni bova domovala v kampu v mestu Lagos, (dobesedno "jezera"; iz prakeltščine Lacobriga) turistično znanem mestu v  Algarve. 

Garve sr ponaša z izjemno slikovito obalo in z še bolj izjemnim sončnim vremenom. Prvo je več kot upravičeno saj ima obalo brez primere, nepopisno pravljično in navdihujoče. 

Kar se vremena tiče, pa sva morda naletela tistih nekaj dni v letu, ko ne sije 100% sonce, saj naj bi imeli tu pregovorno 600 šončnih dni v letu. Zgleda,  da trenutno saharski pesek zakriva sonce, zato je vreme mrčasto in soparno.

Dopoldne sva se odpravila v bližnji center mesta Lagos, ki. je prijetno mestece v regiji Algaq

 Znano je po obzidanem starem mestnem jedru, pečinah in atlantskih plažah.

Najprej se po strmih lesenih stopnicah spustiva do peščenega zaliva, obdanega s strmimi pečinami in se sprehodiva vzdolž peščene plaže. 

Občudujeva posebne formacije v pečinah, pod katerimi so luknje, mostovi in prehodi.

 Ob morju naju presenet lično urejena črno belo tlakovana promenada ob morju. Prijetno sprehajališče, kjer na vsakem koraku stojnice ponujajo njihove izdelke iz plutovine, ali pa izlete okoli rta do skalnih formacij s čolni ali jajaki.

V daljavi na levi strani mesta se vleče dolga peščena obala, kjer se je že dopoldne veliko deskarjev veselilo valov.

Blizu plaže je majhna lepo urejena utrdba, ki ponuja razgled na mesto in obalo. 

Nasproti leži trg s cerkvijo, ki stoji nasproti Castelo dos Governadores, gradu z baročnim pročeljem in stražnimi stolpi

Proti koncu dva kilometra dolge promenade je kovinski dvižni most, ki pelje v marino. 

Od tod sva zavila v notranjost mesta, ki ponuja lepo urejene uličice s številnimi restavracijami in trgovinicami. 

Stavbe so urejene in slikovite. 

Na njih je nekaj lepih muralov 

Uličice me spominjajo na obmorska mesta ob Jadranu. 

V celoti mesto prijetno vibrira in privablja številne obiskovalce. 

V kampu sva srečala prijazna belgijca, ki sta naju ogovorila, ker imata prijatelje v Sloveniji. 

Bojan je moral počistiti sončne celice na vrhu avtodoma, ker so bile polne saharskega peska. 

Jutri raziščeva še rt s svetilnikom. 

Portimão beach

Včeraj so nama zamenjali AdBlue sistem na servisu Peugeot, tako da danes lahko nadaljujeva s potovanjem. Bili so zares prijazni in delo opravili v obljubljenem času. Ugotoviti morava, ko bova doma, kako pogosta je taka okvara in kaj storiti, da jo preprečiš.

Te dni je nad to področje veter zanesel oblak saharskega peska, ki povzroča meglo. Vsa vozila in ceste so posute s peščeno rumenino. Danes je sonce končno uspelo pregristi meglo, a v zraku je še videti meglice.

Portimão je precej veliko pristaniško mesto, ki leži ob ustju reke Arade in ob dolgi peščeni obali v regoji Algarve. Starejša četrt leži na pobočju, ulice so ozke in zavite, novejši del predstavljajo veliki hoteli in turistična naselja.

 Tu so ulice široke, obdane s palmami. Znano je po živahni marini in bližini številnih slikovitih plažah, obdanih s rdečimi pečinami in erodiranimi skalami.

Zjutraj se odpraviva z avtodomom v  bližino plaž in poiščeva parkirišče dovoljeno za avtodome. 

Peš se odpraviva do obale, ki ponuja neverjetno doživetje. 

Tu se vrstijo spektakularne plaže, ki si jih ogledava z ozkih in občasno kar previsnih stez, zarezanih v rdeče čeri in skale. 

Pot teče med Praia de boiao in Praia dos tres irmanos. Peščeni plaži sta bogati s velikimi gmotami skal sredi morja in s čermi obkroženimi rumenimi plažami.

 Območje je 5 km zahodno od mesta. Steza naju vodi strmo v klif, ali pa se strmo spušča proti morju, pogosto pa vodi po večinoma nezavarovanimi robovi pečin, več kot 25 m visoko.

 Treba je biti zelo previden.  V rdečo ilovnato prst so brezštevilne noge obiskovalcev vklesale stopinje, po katerih stopava.

Na vsakem koraku se odpira neverjeten pogled na z morjem in vetrom izklesane oblike skal v morju. 

Na veliko mestih so nastali naravni mostovi in jame.  

Čeri so podobne kalankam, na nekaterih mestih so prav umetelno izklesane. 

Treba se je potruditi, da lahko užiješ vso to lepoto in vsaj nekaj ujameš v svoj objektiv za spomin.

V vseh skalah so nastale globoke jame, ko se je material sesedel.

 Ena je zanimiva, saj ima posebno polico za njen ogled. 

Prehidila sva več kot 3 km in brez predaha uživala to lepoto. 

Sprehod sva zaključila  v restavraciji, ki leži ob manjši prijetno plaži. Kar nekaj obiskovalcev se je predajalo sončnim žarkom in zaplavalo v valove. 

Midva sva si priviščila okusno kosilo, slastnega morskega lista s prilogo in obveznimi olivami s korenčkom za prigrizek pred kosilom.

Vračala sva se po cesti, ker je bilo lažje in krajše in se odpeljala do kampa v  15 km oddaljeni Lagos. Tu bova ostala tri dni, saj pravijo, da je obala tu tudi lepa