Pot je zanimiva, saj sva sprva vozila del poti po promenadi, nato sva zavila na urejeno gozdno pot in na koncu naju je čakala lepa kolesarska steza do mesta.
Večina poti poteka po gozdu, vzdolž sipin in obale s plažami. En del je precej zanimiv, saj so v dolžini dobrih dveh kilometrov ob cesti kampi.
Zgleda kot neskončna ulica, ki jo na eni strani obdajajo dve ali tri vrste parcel, ki so bile v tem času polno zasedene s prikolicami, avtodomi in celo šotori, na drugi pa skozi drevje vidiš morje in občasne urejene prehode do plaž.
Med potjo sva se pljala skozi dve manjši naselji. Na poti sva v obe smeri srečevala kolesarje in pešce. Če je bilo včasih do 10% e-koles, je danes obratno. Do 10% je navadnih, prav zato je presenetljivo veliko starejših, večina upokojencev, na kolesih. To je dobra stran e-koles.
Ko sva prispela v kraj Zinnowitz, je bil čas za kosilo. V Nemčiji gor al dol, šla sva v pravo italijansko restavracijo in jedla odlično pico.;)
Ustavila sva se tudi na mestnem kopališču, kjer je bil pravi vrvež, kljub precej svežemu vetru. Če v Italiji plaže krasijo "obreloni", pa tu zaradi stalnega vetra kraljujejo rikšam podobne naslanjače,ki jom pravijo Strandkorb, ali plažni koš.
V bližini je dolg lesen pomol, kjer se na koncu zanimivo podvodno dvigalo za opazovanje podvodnega življenja.
Tu nas je zabaval pravi škotski dudar, ki je vlekel njihove viže.
Potep sva zaključila z dobro lučko in se odpravila nazaj do avtodoma. Nabralo se je slabih 60 kilometrov, prevozila pa sva le malo več kot pol poti ob obali.
Jutri se premakneva na drugo lokacijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar