Altamira jama

Dan 5

Voziva se po gorati Baskiji. Avtocesta pelje po ozkih dolinah, ki me spominjajo na Baško grapo in v teh ozkih grapah so tu in tam  posejana mesta z visokimi stolpnicami in industrijskimi halami. Po hrbtih vzpetin se pasejo ovce. 

Večina visokih stanovanjskih blokov v naseljih je pretežno opečnato bele barve in značilnih oblik, z mansardnimi stanovanji in ravno streho. 

Okoliški hribi so poraščeni z iglavci, vse več pa je evkaliptusov.

Baskovščina je zadnji ohranjeni paleoevropski jezik, ki se avtohtono govori v Evropi. Jezikovno baskovščino uvrščamo med jezikovne izolate. 

Avtocesta z nizom dolgih predorov obide glavno mesto Bilbao, ki se na dolgo razteza proti morju. Ne odločiva se za postanek, v tem velikem industrijsko pristaniškem mestu. 

Bilbao je dejansko glavno mesto Baskije z nebotičniki polnim središčem.  Poznan je po Guggenheimovem muzeju.

Nato se peljeva skozi pokrajino Cantabrija z bolj odprto  gričevnato pokrajino in lepo obalo.

Postanek .načrtujeva za ogled znane jame Altamire .

Jama Altamira je naravna votlina v skali, ki skriva svetovno znane in pomembne slikovne in umetniške ostanke iz prazgodovine.

Ta jama je del večjega kompleksa jam na širokem območju kantabrijske obale. UNESCO jo je razglasil za svetovno dediščino. 

Najdišče se nahaja v občini Santillana del Mar v Kantabriji, približno dva kilometra od mestnega središča, na travniku, po katerem je dobilo ime.

Jame iz konservatorskih razlogov ni več mogoče obiskati, vendar so v bližini postavili muzej s pravo repliko jame in primerki vseh poslikav. Ustvarjali so jo s pomočjo 3d slikami in tiskom.

Poslikave v jami izkazujejo veliko umetniško sposobnost pradavnih naseljencev.

Preseneča celo uporaba 3 D effektaov, saj so slikali živali na izbočenih delih stropa, kar je povečalo podobnost resničnim živalim. Neverjetno. 

Tazpršenost jam ob obali tega pidročja.

Zanimiva je zgodba o odkritju te jame, ki se je zgodila 1868 leza.

Domačinu je na sprehodu pes padel v manjšo jamo. Ko ga je reševal, je videl, da je za manjso jamo še ena večja. V naslednjih letih (1879) se je tja odpravil z osemletno hčerko, ki je opazila poslikave na stropu. 

Ko je o tem povedal oblastem in javmosti, dolgo niso verjeli, da so poslikave stare. Šele 1902 leta, že po smrti najditelja, so s primerjavami odkritij v sorodnih jamah potrdili njihovo avtenticnist. 

Muzej bogato predstavi življenje takratnega človeka, spreminjanje jame v času pred 34.00 leti in tehnike risanja na skalo. 

Po ogledu muzeja sva se odpravila do bližnjega postajališča za avtodome pri kraju Comilla, ki si ga bova ogledala jutri.

Donostia-San Sebastian

Dan 4

Ponoči in dopoldne je še deževalo, zato sva ogled mesta prestavila na čas po kosilu. In kot naročeno (in po vremenski napovedi) se je zjasnilo. Vleče sicer hladen veter, a sonce je kar prijetno toplo.

Tokrat si bova ogledala to lepo mesto le še na točkah, ki jih pred letom dni nisva uspela obiskati

San Sebastián je letoviško mesto ob Biskajskem zalivu v gorati Baskiji. Kiti se s tremi peščenimi plažami. Več pa na tej povezavi

Osrednja mestna plaža je Playa de la Concha obdana z dolgo, lepo urejeno in slikovito promenado ob zalivu. 

Romanticno okolje velikega ovalnega zaliva pred mestom dopolnjuje karizmatično staro mestno jedro na enem koncu in elegantno nakupovalno četrtjo v sredini.

Vse omenjeno dopolnjuje še kip  Kristusa na polotoku, ki strmi nad mesto.

Plažo pred oceanom varuje otoček Klara.

Danes sva si ogledala mesto iz malo višje točke, z vzpetine Mount Iguelio. Tja gor pelje vec kot 100 let stara vzpenjača, ki omogoča priljubljen pogled na prekrasno mesto.

Vožnja s to res zanimivo staro vzpenjačo z lesenimi vagoni te opomni na stare čase in takratne navade. 

Na vrhu vzpetine je lunapark, ki pa trenutno ni bil odprt. Lahko sva se sprehodila po razgibanih zgradbah in lepih razglednih terasah in uživala v razgledu na mesto in ocean.

Kasneje sva se sprehodila do sodobnega centra, bogatega s prestižnimi trgovinami. Tu sva nabavila špansko sim kartico pri operaterju Orange, zaradi cenejšega orenosa podatkov (internet).

Zaključila sva dan z nakupm in s sprehodom do postajališča.

Zvečer pa sva že lahko gledala svoje TV orograme na iPadu.

Do San Sebastiana

Zjutraj naju je pobožalo jutranje sonce. Kako prijetno je, ko po deževnih dneh s polnimi pljuči zadihaš v nov lep sončen dan.

Vožnja po avtocesti, ki teče pretežno po ravnini, je bila prijetna. Prometa je ravno prav in le tu pa tam kakšen kamijon. Zadnjih 250 km sva se vozila vzolž Pirinejev, ki so v teh svežih deževnih dneh dobili bogato snežno preobleko. 

Gorska veriga Pirenejev je kot mogočna, dolga skalnata pregeada, ki ločuje Pirenejski polotok od preostale Evrope.  Razteza se več kot 430 km med Španijo in Francijo in njeni vršaci segajo tudi nad 3400 m nadmorske višine. 

Znano je, da ponujajo urejene pohodniške poti in številna smučišča. Na tem območju je  tudi nacionalni parki in kot posebnost se v delu verige gora skriva.Andora, majhna suverena država..

Precejšen del poti je krasil pogled na snežene vršace, v bližnjih poljih pa je že zlatorumeno zacvetela oljčna repica. 

Ko sva se približala španski meji, je začelo ponovno pršiti. 

Kmalu za mejo je San Sebastjan, kjer sva poiskala že preizkušeno postajalisče za avtodome in se parkirala. 

Pozno popoldne sva se sprehodila do obale tega lepega turističnega mesta z 6načilno promenado ob velikem ovalnem peščenem zalivu.