Atlantic road

Ponoči je močno pihalo in vmes je padal tudi dež. Zjutraj dežja ni bilo, a veter je še vedno vlekel, zato sva ogled Atlantic road-a preložila na po kosilu. 

     slika z obcestne informacijske table

Nekaj zanimivih dejstev o tej atrakciji.

Atlantska cesta je izjemen primerek povezovanja dela arhipelaga z otoki in otočki, ki se kot kača vije na 8274 metrih vzdolž obale, med zlizanimi kamnitimi hrbti otokov, poraslimi tu pa tam z resjem, cvetjem in mahom. Ocean pa liže obale in oblikuje skale po svoji meri.

Pravijo, da je to najlepše potovanje z avtomobilom na svetu, če uživaš tudi v opazovanju okolice, narave. 

Slikovita Atlantska cesta povezuje Averøy s celino prek otokov, otočkov in grebenov z osmimi mostovi, viadukti in nekaj nasipi. Z zraka zgleda kot da so otroci zložili kamenčke po plitvini in skačejo čeznje. 

Trasa je bila prvotno predlagana kot železniška proga v začetku 20. stoletja, a je bila opuščena. 

Nato so leta 1983 začeli z gradnjo ceste, ki so jo odprli 1989. Gradnja je bila velik izziv, saj je ocean ogrožal gradnjo s  kar 12 orkani. 

Najvidnejši in najelegantnejši je most

Storseisundet.

Pobiranje cestnine naj bi potekalo 15 let, a je po 10 letih bila cesta odplačana in cestnina odpravljena. Cesta je kot kulturna dediščina in je uvrščena med nacionalne turistične poti.

Toplo sva se oblekla in se odpravila peš po cesti. Kmalu sva ugotovila, da to ni bilo najpametneje, ker na delih, kjer so viadukti in mostovi ni prostora za pešce in je zaradi gostega prometa v obe smeri hoja nevaren podvig. 

Kljub temu sva uspela priti skoraj do lepotca med mostovi, Storseisundet. 

Hodila svo po skalnatih hrbtih otokov, po resju in nanošenih skalnatih nasipih.

Občudovala sva peneče valove oceana, skromne a izrazito nežne in prekrasne cvetlice na golih skalah in nešteto galebov in ptic, ki so ob zvokih oceana polnili prostor s prodirnimi kriki in čivki.

Z vsakim mostom ali nasipom, ki veže otočke je prostor za parkiranje, saj vsi želijo v spomin napraviti nekaj posnetkov. Prometa je res neobičajno veliko.

Kljub oblačnemu vremenu in vetru je bil sprehod zelo prijeten, še posebej, ker te narava po eni strani pomirja, po drugi buri domišljijo. 

Tu in tam sedem na skalo in se zazrem v daljavo oceana in domišljija odigra svoje. Moja mama je vedno rada sedela ob morju z nogami v vodi in sanjarila o tem, kje vse je ta voda že bila. Vsi smo otroci svojih staršev.

Jutri bova z avtodomom prevozila celitno cesto in ovekovečila še preostale mostove in otočke.

Proti Atlantic road

Ponoči je vendarle deževalo in začelo pihati, kljub napovedi, da se bo to zgodilo včeraj popoldan. Vendar sva se zbudila v kar sončno jutro. 

Najprej sem šla peš do bližnje mestne knjižnice, kjer je na razpolago internet. V oblak sem shranila vse fotografije, da sprostim prostor na telefonu. Tako si lahko privoščim tudi kak posnetek več, kar kasneje urejam, ko imam čas. Poleg tega sem Bojanu na iPad naložila vse elektronske edicije dela, da bo imel za branje. 

Najina naslednja točka postanka ni prav daleč. Norveška je res velika dežela s še več zanimivostmi in lepotami. Mnoge med njimi niso le lepe in posebne, pač pa tudi edinstvene na svetu. Res si moraš vzeti čas, da počasi in s preudarkom obiščeš vsaj tiste najpomembnejše.

Tokrat je to Atlantska cesta (Atlantic road), ki velja za najlepšo potovalno izkušnjo na svetu. 

(Vzeto z interneta za boljšo predstavo, kako to zgleda z zraka)

 Z osmimi mostovi se cesta vije kot kača iz otočka na otoček, da poveže Kårvåg z  Averøyi in Vevango na celini. Jutri si jo bova ogledala s skuterjem, ker danes piha premočan veter.

 Sva se pa sprehodila po okolici parkirišča, kjer je urejena sprehajalna pot s pogledom na ocean in otoke v bližini.

Prespala bova na parkirišču v bližini Atlantic road. 

Pred par minutami (ob 19:45) se je prikazala lepa mavrica. Pri bas je bil sonček, v ozadju je iz oblakov najbrž orsilo. Zelooooo lepo. 

Ålesund

Vremenska napoved kaže na možnost dežja (40%) v popoldanskem času. To bi bilo za naju na tokratnem potovanju prvič.  Pripraviva kolesa in se odpraviva raziskovat zanimivosti mesta Ålesund. 

Ålesund, občina in pristanišče leži na zahodu Norveške, severno od ustja fjorda Stor. Veliko je večjih in manjših otočkov, nekateri imajo visoke hribe. V ozadju se vidijo zasnežene gore. 

Občina se nahaja na več otokih, ki so povezani z mostovi in 3 km dolgim podvodnim predorom.  Po legendi naselbina izvira iz 9. stoletja.

Leta 1904 je skoraj celotno mestno jedro z lesenimi hišami do tal pogorelo. 

Ponovno so ga zgradili, tokrat so hiše zidane in to v značilnem stoletnem arhitekturnem secesijskem slogu, ki ni pogost v tem okolju. Slikovitost raznobarvnih, okrašenih stavb lepo vzdržujejo, kar privablja turisrlte od vsepovsod. 

Danes sta pristali dve ogromni križarki in v mestu se je trlo vodenih skupin. Midva sva vijugala s kolesi med njimi, ko sva šla do svetilnika.

Povzpela sva se do cerkve, ki stoji na vzpetini nad mestom. 

Nad njo je lepa razgledna točka. 

Nato sva se odpravila na otok, ki leži vzdolž mesta. 

Na njem vsako leto na mini otočku na koncu rta 2 meseca majhna ekipa mladih junaško ročno zlaga lesene pelete, da zgradi visok stolp, kres.  

V soboto zvečer, ki je najbližje 23. juniju, to je na kresni večer, stolp zažgejo in kresu se pridruži ognjemet, ki razsvetli nebo. 

Do sedaj je najvišji stolp meril več kot 47 m, letošnji je po mnenju domačina, upokojenega mornarja, kot se je predstavil, nekje 38 m, a ga bodo še nadgradili. Pod njim je še veliko neuporabljenih palet. 

Po TV sva videla, kako mladci nevarno plezajo po stolpu in dodajajo nove palete.

Ko se vračava z otoka, si v centru mesta privoščiva okusno pizzo in se odpraviva na naslednjo oblegano točko mesta.

Povzpneva se po 418 stopnicah na goro Aksla, kjer je razgledne točke Fjellstua. 

Pot in stopnice tečejo po robu griča in so lepo vidne iz mesta. 

Razgledna točka ponuja fantastičen razgled na celoten arhipelag Ålesund.

Prekrasen je pogled na mestno jedro s pisanobarvnimi hišami, zalivom, otočki in gorami v ozadju. 

Skoraj ne moreš lepše zaključiti ogleda mesta, kot na tej višinski točki.

Po spustu v mesto, se sprehodiva še po nekaj lepih ulic z urejenimi fasadami hiš.