Staro mestno jedro Stavanger, Tungenes fyr

Danes je bil dan kolesarjenja. Dopoldne sva šla s kolesi v center mesta, ponovno urejat najin internetni dostop. Še vedno nama ni uspelo z zadevo priti do konca. Tu so res ne preveč prijazni do tujcev glede te tematike. Na Balkanu sva to uredila kot bi mignil. Upava, da nama jutri le uspe.

Pred kosilom sva se odpravila na ogled starega mestnega jedra, ki mu pravijo Gamle Stavanger. 

Staro mestno jedro predstavlje tradicionalno Norveško. 173 starih belih lesenih hiš in hišk iz 18. in 19. stoletja je stisnjenih na pobočju grebena nad pristaniščem. Predstavlja značilno zgodovinsko območje mesta Stavanger. 

Licne bele lesene hiške so večinoma obnovljene, obdane s cvetjem in zelenjem so resnicno slikovite. 

Dostop do starega jedra je možen po stopnicah in po ozki strmi s kamni tlakovani cesti. 

Sprehodiva se s kolesom v roki po treh vzporedno postavljenih ulicah. Srečujeva skupine italijanov, saj ima danes tu postanek križarka iz Genove. 

Take ogromne ladje, ki so višje kot greben ob zalivu prav nič ne spadajo v prijazno norveško sceno drobnih starih lesenih hišk. Zgleda, da tu vsak dan pristane druga križarka.

Skupaj z mnogimi turisti v starem centru sva doživela majhen šok. Nenadoma so se glasno oglasile mestne sirene in v istem trenutku so zazvonili vsi naši telefoni. Vsi smo panično odpirali sporočila, ki so pojasnjevala, da mestna oblast le preizkuša nov sistem opozarjanja na nevarnost. 

Mnogi turisti so se zbali, da gre morda za cunami, jaz pa sem najprej pomislila na Rusijo... ki na severu celo meji na Norveško. Na srečo je bil le test. Še nekaj časa mi ni bilo prijetno pri srcu. 

Po kosilu sva se odpravila do zahodnega dela polotoka, do Tungenes fry, kjer je svetilnik. Voziva se večinoma po makadamski pešpoti, ki teče ob jezeru, skozi gozdnato območje in mimo naselij. 

Jezero je prepredeno s popki rumenih lokvanjev, na obali pa bujno cvetijo rumeni irisi.

Ob poti se pasejo ovčje družine z mladički. Malo naprej pa sva občudovala krasne konje. 

Eden je imel posebej rezano in negovano grivo, prav kot irokezo. Bil je prijazen in mi je travo jedel iz rok. 

Po skoraj 20 km sva prispela do zaliva in svetilnika. Šla sva mimo slikovitega majhnega pristanišča s tipičnimi rdečimi hiskami in obveznimi galebi, ki so tu kar kričavi in radi iščejo hrano. 

Temnosiva gladka skalnata obala se v soncu sveti kot kovina, po njej so raztreseni skalnati balvani. 

Pred svetilnikom so razstavljene slike okoliških svetilnikov. 

Ko sva se vračala, sva se ustavila pri bližnji peščeni plaži, kjer so se še ob pozni uri (skorj 19:00) kopali in sončili. Dan je tu sedaj zelo dolg, sonce sije še ob 22:00 uri. 

Zanimivo, da je morje prijetno toplo, zato ni čudno, da se v njem namaka staro in mlado. Mi pa imamo stereotipno razmišljanje, da je na severu samo hladno in morje le za gledat. 😀 

Vračala sva se po drugi poti, mimo mest in ob glavni cesti. Skupno sva prevozila več kot 40 km.

 

Stavanger

Danes pa je bil resnično le dan počitka. Parkirana sva ob marini skupaj z veliko drugih avtodomov iz Nemčije in Francije. Tu je mirno, veliko zelenja in lepa kulisa pisanih lesenih hiš na drugem bregu.

Podala sem se le na sprehod po pešpoti ob obali, medtem ko je Bojan odšel v center mesta urejat zadeve z dostopom do interneta. Je kar zalogaj urediti to tu na Norveškem. Potrebujeva pa ga za preostali del potovanja, saj domačih podatkov ni dovolj za EU. 

Kupil je simkartico Lycamobile za 49 kron in jo preko interneta napolnil z za naju eno izmed najugodnejših možnosti. Baje deluje tudi v drugih državah EU.

Proti jutru sem slišala nekaj japljic dežja, a ko sva vstala, je bilo nebo že delno jasno, dan pa precej topel in sončen.

Na sprehodu ob obali sem srečala veliko tekačic in sprehajalcev psov. Tudi grmovnice so bujno cvetele ob poti.

Na rtu celotno področje pokrivajo lične bele hiške z urejenimi vrtovi, zelenimi živimi mejami. Tu je lepo urejen vrtičkarski del mesta. 

Sledila sem zemljevidu na tabli in se ustavila le v dveh zalivih, kjer so se živahno igrali in plavali šolski otroci ob asistenci učiteljev. 

Preostali del dneva mi je družbo delala knjiga. 

Stavanger

Danes sva dan posvetila mestu Stavanger in okolici. Dopoldne sva se s kolesi odpeljala okrog polotoka. Iskala sva trgovino, kjer bi nabavila simkartico in podatke za wifi. Nisva imela sreče. Norveška ni preveč prijazna do tujcev glede tega problema. Obstaja sicer ena varjanta, ki jo upam urediva v teh dneh. Prijazno nama je to svetoval uslužbenec Elkjøp.

Vozila sva se po makadamski kolesarski stezi, ki teče ob morju. Občudovala sva lesene hiše in zelene cvetoče vrtove okoli njih. 

Posebej popularna je grmovnica z velikimi cvetovi vseh vrst barv. 

Trdijo, da ima Stavanger največjo zbirko lesenih hiš v severni Evropi.  Po mestnih ulicah  naj bi jih bilo okoli 8000. Srce lesenih hiš je staro mestno jedro, na desnem bregu pristanišča. 

Pretežno lesene in nižje zgradbe v mestu dajejo občutek, da si v majhnem mestu. Celo njegov center mesta ne daje vtisa, da je veliko, saj tu skorajda ni visokih stavb in moderne arhitekture. 

V enem delu mesta lahko vidiš tudi visoke stavbe, saj je Stavanger v bistvu veliko mesto, ki se razprostira na velikem razgibanem terenu.

Stavanger je naftna prestolnica Norveške. Imajo ogromno stavbo naftne industrije in znamenit muzej, kjer so razstavljeni stroji, ki so zavrtali prve naftne vrtine. Mesto je igralo ključno vlogo v celotni norveški naftni in plinski zgodbi.

Stavanger je četrto največje mesto na Norveškem za Trondheimom, Bergnom in Oslom. 

Živahen in zanimiv je predel, kjer so trgovine in je namenjen le pešcem. 

Danes je tu pristala velika križarka iz Southamptna, zato sta bila promenada na obali in trg pred katedralo napolnjena s turisti iz Velike Britanije

Po kosilu sva se odpravila do 6,5 km oddaljene in najbolj znamenite turistične točke «Sverd i fjell».

Spomenik "Sverd i fjell" (Meči v skali) je postavljen v spomin na bitko v Hafrsfjordu. 

Stoji na majhni skalnati vzpetini nad morjem, na območju, kjer naj bi potekala zgodovinsko pomembna bitka.

To naj bi bilo mesto, kjer je Harald Fairhair leta 872 Norveško združil v eno kraljestvo. 

Spomenik sestavljajo trije meči, ki so pritrjeni v skalo. Simbolizirajo mir, enotnost in svobodo. Izgled ročajev je bil povzrt po vikinških mečih najdenih v različnih delih države. 

V bližini spomenika je zalivček s plažo, kjer se je danes sončilo in kopalo kar precej ljudi. 

Kolesarska pot do avtodoma je potekala bolj po ravnem in je dobro označena. 

Še en dan zanimivih, drugačnih vtisov je za nama.