Dopoldne sva se z avtodomom odpravila na ogled znamenotosti mesta Gdansk. Najprej sva parkirala na obrobju mesta v bližini polotoka Westerplate.
Nahaja se ob ustju Mrtve Visle (enega od mrtvih tokov delte Visle ) ob obali Baltskega morja. Znan je po bitki pri Westerplatteju , ki je bila prvi spopad med poljskimi in nemškimi silami med invazijo na Poljsko in s tem začetek in prva bitka druge svetovne vojne.
Celotno področje je nekakšen muzej, spomenik v naravi.
Dan je sončen in vroč, zato veliko ljudi hiti do obale in so vsa parkirišča blizu plaže v trenutku zasedena. Midva pa jo mahneva z avtodom v center mesta in upava, da bodo posledično morda tam parkirišča manj polna. Res kmalu najdeva prostor za najin mobilni domek.
Peš se odoraviva proti centru mesta. Gdansk se razprostira na zelo velikem posmdročju, zato se takoj naberejo kilometri hoje.
Najprej sva želela pobliže pogledati najdaljšo stavbo (860 metrov) na Poljskem. Imenujejo jo Falowiec (iz poljske besede za val »fala«), ker njena oblika in razporeditev balkonov spominjata na dolg val. Ta stavba ima štiri desetnadstropna naselja s po 1792 stanovanji.
Res je impozantna, a zame je nepojmljivo živeti v taki množici na skupnem mestu.
Po dobrih dveh kilometrih vstopiva v najdaljši trg. Mesto ima zanimivo zgodovino, čudovito staro mestno jedro in je odličen kraj za raziskovanje.
Gdansk je znan po svojem Dolgem trgu
Za razliko od drugih večjih mest na Poljskem ima Gdansk Dolgi trg (długi targ). Ta dolgi trg je dolga, široka odprta ulica namenjena le pešcem.
Obkrožajo ga visoke slikovite stavbe s posebnimi fasadami, ki so na vrhu stopničaste.
Na ulici se vrstijo trgovine, restavracije in stojnice. Danes je bila ulica nabito polna obiskovalcev.
Ta ulica je bila tržnica, ki je bila ustanovljena v 13. stoletju kot trgovska cesta. Tržnica je bila med drugo svetovno vojno skoraj v celoti uničena, a je bila od takrat obnovljena v prvotni veličini.
In na vsakem koraku imaš prekrasen pogled na pisane fasade, razgibane strehe in nad vsem kraljujejo voki cerkveni zvoniki.
Zaradi višine in razdalje je težko zajeti vso to lepoto z objektivom, celo širokokotni način ni prav upešen.
Ustaviva se pri zlatih vratih , ki nakazujejo začetek dolgega trga. Nato nadaljujeva do znamenitega in lepega Neptunovega vodnjaka, ki je eden najbolj prepoznavnih simbolov Gdanska. Nahaja se v središču starega mestnega jedra.
Prebrala sem, da o kipu obstaja znana zgodba, ki pravi, da so imeli prebivalci Gdanska toliko denarja, da so vanj metali zlate kovance za srečo. Neptun se je zelo razjezil nad veliko količino kovancev in jih je razbil. Tako je vodo v vodnjaku spremenil v vodko. To je ena od zgodb o tem, kako je nastala žgana pijača Goldwasser.
Ogledala sva si tudi mogočno katedralo. Katedrala sv. Marije je največja opečnata cerkev v Evropi. Sprejme lahko več kot 25.000 ljudi.
Tudi njena notranjost je mogočna in zanimiva. Zanimiva je posebna astrološko, koledarska ura.
Pozno popoldne se vračava po vzporedni ulici, ki je v celoti opremljena s stojnicami, ki ponujajo bižuterijo z jantarjem.
Gdansk je namreč znan kot jantarjeva prestolnica Baltskega morja, saj večino jantarnih kamnov naplavi na njegove plaže. Jantarju pravijo tudi baltsko zlato. Tu domuje nekaj sto trgovin z jantarnim nakitom. Mesto se ukvarja tudi z lokalnim pridobivanjem jantarja iz površinskih rudnikov in plaž ob Baltskem morju.
Zanimive so trgovinice, ki so v kletnih prostorih, omarice z razstavljenimi primerki pa stojijo na ulici.
Putpuri utrinkov, Gdansk
Pregreta od sonca in s kar težkimi nogami sva odšla do parkirišča, plačala skromnih 2,36 eura za 4,5 ur parkiranja in se odpeljala do parkirišča na polotoku.
Prespala bova na istem prostoru kot prejšnjo noč
Ni komentarjev:
Objavite komentar