Ob obali do Pobierowo

Dopoldne sva nadaljevala pot proti domu, a seveda naju čaka še kar nekaj ogledov na Poljskem in še khe proti domu. 

Odločila sva se za pot bliže obali, zato sva se kar velik del vozila po slabi in ozki cesti mimo skromnih vasi. Tu pa tam so bile tudi prave vile z urejenimi vrtovi, a sicer tipično zaledje. 

Ustavila sva se v kraju Pobjerow na plaćljivem parkirišču v mestu. Že po par korakih sva ugotovila, da je Pobierowo priljubljena turistična destinacija v Zahodnem Pomorjanu, saj se je na glavni ulici in v gostiščih trlo ljudi.

Mesto leži ob obali leži Baltskega morja, kar privablja mnovge domače in tuje turiste.  

V bližini je več večjih mest, zato je to enkraten kraj za sprostitev in dopust in v poletnem času zelo priljubljena destinacija.

Sama vas šteje le skromnih 1184 prebivalcev, ki pa se v sezoni pomnožijo z večkratnikom. 

Sprehodila sva se po glavni ulici, kjer je mrgolelo obiskovalcev. Veliko je družin z otroki, mladih in tujcev. 

Ob cesti so številne manjše in večje restavracije z že na pogled okusno hrano, ki se vrti na žarih. Veliko je sladolednic vseh vrst in seveda stojnic z razno kramo.

Po ulici, kjer skoraj ni avtomobilov, se mladci vozijo na električnih motorjih z debelimi kolesi, tu je veliko otroških vozičkov in skirojev. Popolna morska atmosfera.

Žal ne morem kupiti ničesar, ker sprejemajo le zlote in nobenih plačilnih kartic. Usoeva pa kupiti okusen mango sladoled in z nim se sprehodiva do 2 km oddaljenega objekta.

To je ogromen hotel posebne oblike s 1200 sobami, pravi monstrum ob obali. Donjega se ne da dostopati. Pišejo, da bi ga morali odpreti že pred štirimi leti, a zaradi težav še vedno ne obratuje. 

Bojan je želel videti, kako zgleda hotel z obale, zato sva se odpravila do prve dostopne točke do morja. Nad obalo je namreč ograja in dostop je možen le po urejenih stopnicah.

Med potjo naletiva na znamenito hišo Ewy Broun, Hitlerjeve ljubice. Je v ne preveč zglednem stanju sredi zelenja. Zgleda, da je prepuščena počasnemu propadanju in objektu urbanih grafitov.

Pred nama je bila dolga peščena obala z bujnim zelenjem v ozadju. Baltsko morje lenobno liže peščene površine, malo dalje pa valovi rišejo bele ovalne črte. Čeprav ni prav toplo, je tu kar nekaj kopalcev na plaži in v morju. 

Uživam v prijetnem šumenju valov in sicer mirni sceni. Pesek je sipek in po njem se težko premikaš, zato se jaz prijetno namestim na bližnji klopci, Bojan pa se odpravi do dobrega pol kilometra oddaljenega hotela, da ga slika.. res je ogromen..

Vračava se in raziskujeva preostale ulice mesta. Pozno zvečer se je razvila manjša nevihta z grmenjem, a ne za dolgo.

Danes je spet delno sončno. Dopoldne si greva ogledati "magic house", na glavo obrnjeno hišo, ki kot pravijo ni samo v tem kraju.