Predstavljena objava

Povezave do potovanj z avtodomom

Tu so zbrane povezave do naslovnih blogov najinih daljših potovanj z avtodomi, od 7.dalje z našim            WEINESBERG,...

ponedeljek, 12. junij 2023

Stavanger

Danes sva dan posvetila mestu Stavanger in okolici. Dopoldne sva se s kolesi odpeljala okrog polotoka. Iskala sva trgovino, kjer bi nabavila simkartico in podatke za wifi. Nisva imela sreče. Norveška ni preveč prijazna do tujcev glede tega problema. Obstaja sicer ena varjanta, ki jo upam urediva v teh dneh. Prijazno nama je to svetoval uslužbenec Elkjøp.
Vozila sva se po makadamski kolesarski stezi, ki teče ob morju. Občudovala sva lesene hiše in zelene cvetoče vrtove okoli njih. 

Posebej popularna je grmovnica z velikimi cvetovi vseh vrst barv. 
Trdijo, da ima Stavanger največjo zbirko lesenih hiš v severni Evropi.  Po mestnih ulicah  naj bi jih bilo okoli 8000. Srce lesenih hiš je staro mestno jedro, na desnem bregu pristanišča. 
Pretežno lesene in nižje zgradbe v mestu dajejo občutek, da si v majhnem mestu. Celo njegov center mesta ne daje vtisa, da je veliko, saj tu skorajda ni visokih stavb in moderne arhitekture. 

V enem delu mesta lahko vidiš tudi visoke stavbe, saj je Stavanger v bistvu veliko mesto, ki se razprostira na velikem razgibanem terenu.

Stavanger je naftna prestolnica Norveške. Imajo ogromno stavbo naftne industrije in znamenit muzej, kjer so razstavljeni stroji, ki so zavrtali prve naftne vrtine. Mesto je igralo ključno vlogo v celotni norveški naftni in plinski zgodbi.

Stavanger je četrto največje mesto na Norveškem za Trondheimom, Bergnom in Oslom. 
Živahen in zanimiv je predel, kjer so trgovine in je namenjen le pešcem. 
Danes je tu pristala velika križarka iz Southamptna, zato sta bila promenada na obali in trg pred katedralo napolnjena s turisti iz Velike Britanije
Po kosilu sva se odpravila do 6,5 km oddaljene in najbolj znamenite turistične točke «Sverd i fjell».
Spomenik "Sverd i fjell" (Meči v skali) je postavljen v spomin na bitko v Hafrsfjordu. 
Stoji na majhni skalnati vzpetini nad morjem, na območju, kjer naj bi potekala zgodovinsko pomembna bitka.

To naj bi bilo mesto, kjer je Harald Fairhair leta 872 Norveško združil v eno kraljestvo. 
Spomenik sestavljajo trije meči, ki so pritrjeni v skalo. Simbolizirajo mir, enotnost in svobodo. Izgled ročajev je bil povzrt po vikinških mečih najdenih v različnih delih države. 
V bližini spomenika je zalivček s plažo, kjer se je danes sončilo in kopalo kar precej ljudi. 
Kolesarska pot do avtodoma je potekala bolj po ravnem in je dobro označena. 

Še en dan zanimivih, drugačnih vtisov je za nama. 

nedelja, 11. junij 2023

Proti Stavangerju

Dopoldna sva se poslovila od prijetnega Lysebotna in se odpravila proti naslednji točki postanka. 
V Lysebotnu sva uživala spokojni mir, kljub kar velikemu številu obiskovalcev za ta čas. Neskončno stari skalnati grebeni, mirno morje, žvrgolenje ptic človeka navdihujejo z umirjenistjo in spokojnistjo. Nihče ni kričal ali delal galame, kako drugače kot pri nas na morju. 
Danes je zopet vroč dan, preko 28°C v senci. Čeprav vsaj polovico poti voziva po ozki enopasovni cesti, ni nobenih težav. Pogosto so urejeni prostori za izogibanje in ker ni veliko prometa, se le občasno ustavljamo, da omogočimo  drug drugemu srečanje.
Opazujem pokrajino in kar iz avta delam posneke. Jezera so se od zadnjič kar precej znebila ledu, seveda je pomagalo toplo sončno vreme. 
Ozke doline, vijugasta cesta, jezera in visoki slapovi, ki jih napaja staljeni sneg vsenaokoli. Pokrajina je pretežno kamnita, pusta, v dolinah porasla z brezami. Le tu in tam se pasejo ovce.
Za kosilo se ustaviva ob lepem slapu,  ki pada z visoke planote. Po dolini so raztreseni na obeh straneh ceste večji ali manjši skalnati okruški, ki so nekoč padli  s temnorjavih skalnatih pobočij. Poleg njih krasijo okolico veliki balvani, nekateri stojijo celo na vrhovih grebenov, ki so še iz časov ledene dobe. 
Pozno popoldne prispeva na cilj, brezplačno parkirišče ob marini v Stavangerju. 
Pridruživa se kar velikemu številu drugih avtodomov. Morava se najprej malo ohladiti in spočiti, preden greva pokukat v mesto.
Mesto Stavanger je bilo ustanovljeno istega leta 1125, kot je bila zgrajena tudi njegova katedrala. Pravijo mu tudi mesto lesenih hiš. 
Sprehodiva se do centra mesta, da dobiva vtis o njem. Presenetilo naju je ogromno cvetja in zelenja na vsakem koraku. 
Danes je nedelja, zato so restavracije v zalivu polne gostov. 
Na poti opazim nekaj lepih motiviv za posnetke.
Vračava se ob bližnjem jezeru z vodometom.
Za danes je bilo dovolj, jutri naju čaka raziskovanje mesta z okolico s kolesom.




sobota, 10. junij 2023

Lysebotn

Danes sva si vzela "a day off", ležeren dan. Sonce zares močno  pripeka,  vsi v kampu so ali v poletni opravi ali pa v kopalkah. 

Po včerajšnjem hribolazenju kar precej čutim zategnjenost mišic. Česar ne počneš pogosto, mišice, ki tega ne vadijo, bolj trpijo. Zato si danes privoščiva malo poležavanja na soncu, jutranji sprehod po vasici in vožnjo z motorjem.
Dopoldne se sprehodiva do cerkvice in skale nad vasico. V vasi ne živi veliko prebivalcev, a travniki in vrtovi so urejeni. Pogosto travico kosi robot. 
Lepa lesena cerkvica s koničastim zvonikom lepo sede v to okolje. 
V zalivu je manjša trgovinica, kjer kupiva zamrznjen kruh, saj sicer tu ni veliko prometa, zato poskrbijo, da kruh zdrži dlje.

Kamp je skoraj polno zaseden, zgleda da je tako pogosto ob vikendih. Zjutraj ga je zapustila velika skupina terenskih vozil.
Po kosilu sedeva na motor in se najprej peljeva mimo drugega zaselka po imenu Lyse, ki šteje le nekaj hiš, do konca te ceste na pobočju. 

Od tu je lep razgled na serpentine na nasprotnem pobočju, ki pa se zaradi zelenja ne vidijo dobro. 
Nato nadaljujeva pot po serpentinah na vrh do restavracije, kjer kupiva dve udobni pelerini za dež. Tako sva opremljena tudi za mokro vreme.
Voziva se še malo navzgor in občudujeva planoto, kjer iz vsepovsod teče voda snežnica, po dolinicah so raztresene skale in večji kamni, na robovih vrhov stojijo okrogli kamni in čakajo, da se skotalijo navzdol. 
Na skromnem mahu se pasejo ovce.
Zapeljeva po stranski poti, kjer se cesta konča v snegu. 
Tam je na snežni zaplati parkiran čoln. Čaka na vesoljni potop? Kdo ve. ;)
Vožnja po planoti je zanimiva, saj je za vsakim ovinkom kakšno večje ali manjše jezero. Včasih vidiš kar tri nivoje in tri različna jezera.
Razgled je resnično enkraten. Takega okolja drugod ne vidiš. 
Med vožnjo opaziva, da iz nasprotne strani pelje avto z ljubljansko registracijo. 

Ko se vrneva do pristanišča, ju srečava ponovno. Povesta, da gresta do Nordkappa. 

Pozno popoldne izkoristim za pisanje bloga, učenje francoščine in branje. Res nama nič ne manjka in tudi ni nama dolgčas.