Cime de la Bonette

Jutro je bilo sveže in delno oblačno. Po kosilu se je zjasnilo in otoplilo, bilo je primerno, da se s skuterjem odpraviva na prelaz nad 2800 mnm. 

Tokrat ne bova kolesarila, saj so mišice še malo utrujene, pa tudi zahtevnost trase za naju ni najbolj prepričljiva. :)

Toplo sva se oblekla, dvojne hlače in dolge rokave z bundo, da nama na motorju ne bo mraz. Vožnja je bila resnično čudovita, lepa široka cesta, neverjeno okolje in krasno vreme.

Prelaz Cime de la Bonette se nahaja v narodnem parku Mercantour med dolino Ubaye in dolino reke Tinée. "Cime" v francoščini pomeni "vrh".

Do Cime de la Bonette je vzpon dolg 23,3 kilometra, s pozitivnim vzponom 1587 metrov. Ima povprečni naklon 6,8 %. Najvišja točka je na 2803 metrih nadmorske višine.

Ocenjujejo ga kot najlepši vzpon v Evropi in je druga najvišja asfaltirana cesta v Alpah. Je tudi najvišja točka, ki jo je kdajkoli dosegla dirka Tour de France.

Cesta se iz doline zlagoma vije po grebenu hribov in kasneje zareže v posebno pokrajino, ki bi jo lahko primerjali zaradi rdečkasto zlate barve z Marsom.in seveda  zaradi razgibanosti terena. 

Zlato rjava barva trave in lišajev se meša s temnosivo barvo skal in melišč. 

V zgornjem delu se cesta vije v ostrih ovinkih in je tudi malo ožja. Vijuga skozi čudovito pokrajin pašnikov z ovcami in majhnimi potoki.

 V zadnjih nekaj kilometrih rastlinje zlagoma nadomestijo skalovje in melišča. Večina ceste ni ograjena, čeprav so robovi previsni daleč v dolino.

Ustavljava se, da ujameva to lepoto v objektiv. Razgledi so božanski in sežejo daleč naokrog. 

Nad vrhovi, ki so tu pogosto špičasti in v obliki piramide se tu pa tam vlečejo puhasti beli oblaki, ki sceno le še polepšajo.

Iz ovinka v ovinek je zrak ostrejši. Ko prispeva do gore Cimr de la Bonette, ugotoviva, da je cesta, ki obkroža vrh gore zaprta za vozila.

Parkirava in se peš odpraviva po poti, ki tako lepo obkroža piramidasto goro. Na pogled zgleda vrh kot velik kup temnega grušča. 

Od blizu ugotoviva, da je kamnina podobna suhi glini, ki se kruši v skrilavce in pesek. 

Na tej višini je zrak hladen in redek, kar začutim kot rahel glavobol in težje dihanje. A sprehod je prijeten, saj je poplačan z dih jemajočimi razgledi na vse strani. 

Pot na vrh ni odprta, ker jo popravljajo. Ustaviva se ob skali z obeležjem. Je pa zanimivo, kako lepo cesto so speljali okoli gore tik pod vrhom. Slikovit je pogled na to krožno cesto. 

Ko se vrneva do skuterja, srečava motorista z crčrnogorsko registracijo in ga ogovoriva po naše. Ni naju razumel, ker je bil dejansko Turek, ki trenutno živi v Črni Gori. 

Zadovoljna sva se vrnila v dolino in si tam spotoma obledala še grad hotel in pokopališče nad vasjo.

Razgled na vas je prelep. Franciske Alpe so naredile na naju zelo dober vtis in naju navdušile.