Na poti proti Lysefjordu

Danes sva zapustila Oslo, ki naju je navdušil in kjer sva se počutila zelo dobro. Potovanje nadaljujeva proti fjordu Lysefjorden. Danes je topel, lahko rečeva kar vroč dan z nad 28°C. Še dobro da ves čas piha svež veter. Bojan je komentiral, da je narobe svet, saj sva lani v marcu na jugu Italije doživela sneženje, v juniju pa tu na severu, pravo poletje. 

Vožnja po urejeni avtocesti, s kar nekaj predori, teče gladko, prometa ni pretirano veliko, razen ob prometni konici v bližini mest. 

Najin prvi postanek je mesto Drammen ob  reki Drammenselva, kjer opraviva potreben nakup. Tu srečava varnostnika, kosovskega srba, ki nama pogleda skozi prste, ker se na parkirišču Špara zadržujeva več kot je dovoljeno. Prijazno poklepetamo o razmerah, ki jih doživijo tuji delavci na Norveškem. Pove, da najbolj pogreša srčnost in druženje, značilno za ljudi z Balkana, saj so domačini tu drugačni. Prijazen gospod.

Odpraviva se do bližnje posebnosti kraja, spirala Drammen, ki je nenavaden predor v obliki spirale.

Predor so odprli leta 1961 in je dolg 1650 metrov. Ima obliko spirale s šestimi dvigajočimi se krogi s premerom 70 m. Včasih je bil tu rudnik.

Voziva skozi predor z mestoma različno osvetlitvijo, ki se preko dneva spreminja. Pravijo, da koncept svetlobe predstavlja variacije barv neba čez dan. 

Barve, ki jih navdihujejo sončni vzhod in zahod, modra ura in severni sij. Midva sva doživela barve sončnega zahoda.

V predoru se je naselila nova družina trolov, ki skrbijo za red in varnost. 

Sledovi stopinj po stenah nakazujejo, da so redno na straži. :)

 Predor se konča na grebenu Skansen, 180 m nad mestom. Tu so parkirišča, kavarna in lepe razgledne točke na mesto in dolino reke.

Ko uživava v razgledu se nama pridruži par iz Nizozemske. Izmenjali smo si izkušnje s potovanji in poklepetali o svojih državah. 

Pot sva nadaljevala po dolini in ko sva prispela do Heddala, sva si ogledala znamenito slikovito in največjo leseno cerkev

Prebrala sva, da je cerkev v dolini vse od 13. stoletja.  Nastala je v času preobrata med pogansko in krščansko vero. 

Zaradi svoje posebne gradnje in slikovitosti je prikazana v simbolih in ornamentih.

Pred cerkvijo je veliko pokopališče, ob njem pa zanimiva stavba in skulptura dveh predstavnikov folklorne tradicije. Lepa okolica cerkve je tipično norveška. 

 

Čez nekaj kilometrov se ustaviva na obcestnem parkirišču, kjer bova prespala.

Oslo, Ekeberški park

Danes sva se z avtodomom premaknila na drugi konec Osla, na vzhodni del. Peljala sva se skozi mesto in to dobesedno, saj avtocesta pelje skoraj pod celim mestom.

Ustavila sva se v športnem parku, kjer je brezplačno parkirišče. V okolici Osla so cene za 24 urno parkiranje od 35 pa do več kot 50 evrov in to le za parkirni prostor brez drugih storitev.

Tokratno parkirišče leži na platoju hriba Ekeberg. V bližini so različna športna igrišča, konjeniški center s šolo jahanja in znani Ekeberški park skulptur.

To je tudi najin današnji poglavitni cilj. Park se nahaja na gozdnatem območju hriba, ki gleda proti Oslu. Odprt je bil 2013.

Ob otvoritvi je bilo postavljenih 31 skulptur, med njimi mnoge ženske. Danes pa jih park šteje že 45. Park je v lasti mesta Oslo, skulpture pa v lasti fundacije,

Dopoldne se samo sprehodiva po gozni poti, da si ogledava teren. Na robu z lepim pogledom na mesto so postavljene mnoge vile. Prehodila sva kar velik kos poti, da sva prišla do razgleda na mesto.

Po kosilu sva se s kolesi odpravila na prijeten ogled v lepi naravi. Sledila sva načrtu parka in se vozila ali hodila po stezah med drevjem, kjer so na določenih točkah skulpture z napisi.  

Poleg tega posebne table s podatki v več jezikih pojasnjujejo zgodovino tega področja.

Celotno področje je tudi arheološko zanimivo, saj so tod vidni primeri zgodnje umetnosti na skalah in kamnih. Tu so tudi prvi grobovi iz prazgodovine pa tudi iz zadnje svetovne vojne.

Zanimiv je podatek, da so se tla po odtalitvi ledenikov dvignila za 20 m.

Zanimiva zgodovina Ekeberga, ki sega vse do prvih naseljevanj od konca zadnje ledene dobe naprej, razlage nivojev morja od 5000 pred našim štetjem do danes, čudovita gozdna narava, lepo urejene stezice in poti, veličastni razgledi na Oslofjord in mesto in ogromne umetniške zbirke ponujajo resnično bogato doživetje.

Stezice se prepletajo in vsak lahko izbere svoj načrt ogleda. Midva sva se odpravila navzdol do nivoja mesta. Tam stoji skulptura Božička.

Občudovala in fotografirala sva zanimive skulpture in prebrala večino informacij na tablah.

Naj omenim le nekaj primerov umetniških stvaritev, ki so name naredile večji vtis,  vse pa so bile zanimive.

Resnično lep in poseben je konkaven obraz lepega dekleta, katerega pogled te spremlja. 

Angel z anatomijo bdi nad fjordom.

Zamišljena deklica zre v daljavo.

Poseben stil podobe obraza lepe deklice Cloe.

Znamenta Marilyn Monroe izstopa po obliki in materjalu.

Zaljubljen par v objemu visi kar z dreves in se vrti.

In na koncu ženska, ki hodi sredi poti.

Kar nekaj je razglednih točk na mesto.

Posebej me je presenetil pogled na novo operno hišo, ki je od daleč resnično kot ledena gora. Stekleni deli stavbe odsevajo svetlobo ledenika. 

Pogled na fjord in otoke je od tod res prekrasen.

Šele od tu sva lahko videla, da je predel "črtne kode" resnično skupek zanimivih, različnih arhitekturnih primerov stavb.

Potep po naravi je trajal kar precej časa, a je bil vsak korak in trenutek poplačan z nečim vrednim. 

Oslo je zanimiva prestolnica, povezana z naravo, z veliko zelenja, plaž in krajev za rekreacijo. Vsepovsod srečuješ tekače,  pogosteje ženske kot moške. Je mesto mladih, mladih družin z otroki, ljudje so umirjeni, zadovoljni. 

Vreden je obiska in raziskovanja. 

Oslo, kraljeva rezidenca

Danes je najin tretji dan v Oslu. Tokrat imava v načrtu obiskati  kar nekaj znamenitosti.

Sedeva na kolo in se najprej odpraviva do muzeja Fram, za katerega sva karte kupila že včeraj. 

Muzej Fram pripoveduje zgodbo norveškega polarnega raziskovanja. Nahaja se v bližini muzeja Kon-Tiki na polotoku Bygdøy.

Že ob vstopu v muzej te prevzame pogled na ogromno leseno ladjo Fram, po kateri ima ime muzej in zavzema skoraj celoten trinadstropni prostor in koničasti del pod streho. 

S svetlobo in zvočnimi efekti so poustvarili atmosfero teh raziskovalnih ekspedicij in tekem za primat v odkrivanju potovanj v najzahtevnejše predele naše matere zemlje.

Prav gotovo si muzej zasluži vzdevek najboljši. 

Muzej počasti norveško raziskovanje treh velikih norveških polarnih raziskovalcev – Fridtjofa Nansena, Otta Sverdrupa in Roalda Amundsena.

Na stenah ob ladji je bogata slikovna zgodba raziskovanj, v vetrinah so predstavljeni avtentični predmeti. 

Ogled začneva v prvem nadstropju, nadaljujeva v drugo, kjer ponujajo celo simulator polarnih razmer (ice simulator), posebna soba, nizka temperatura, zvočni in gibalni efekti ter primer rova v navideznem ledu. 

V tretjem nadstropju pa nas je čakal najboljši del doživetja. Tu vstopiš na krov ladje Fram in po urejenem redu obiščeš prostore ladje vse do strojnice. 

Na palubi je posebna klop, ki se giblje kot bi sedel na ladji, ki pljuje v razburkanem morju. Na stenah okoli kadje se zvrstijo različni posnetki trenutkov med plovbo, od zvezdnatega neba, polarnega sija pa do viharja in bučnega in mogočnega valovanja morja. Občutek je res neverjeten. 

Prav tako je v podpalubju slišati škripanje lesa med vožnjo, ropot motorjev in ves caš čutiš stalno nagibanje ladje. 

Res so se potrudili poustvariti vsaj delček tega, kar so pogumni raziskovalci doživljali na potovanju.

Zaradi bogatega in strokovno urejenega gradiva potrebuješ kar nekaj časa za ogled. 

Polna polarnih vtisov in podatkov sva pot nadaljevala okoli zaliva v center mesta. 

Najprej sva se odpravila do kraljeve palače, kjer se je ob 13:30 odvijala ceremonija menjave straže. 

Kraljeva palača se nahaja na vzpetini, Bellevue, na koncu glavne prometnice v Oslu. Pred palačo je peščeno dvorišče, kjer se nabirajo turisti. 

Okoli palače so lepo urejene travnate površine, ki so bile danes zaradi lepega sončnega dne polne skupinic, ki so poležavale v travi.

Menjava straže je zapletena slovesnost, ko stražarje na dolžnosti, zamenja nova skupina stražarjev. To je posebna koreografija, ki vključuje veliko glasnih ukazov in teptanja s petami vojakov, menhavanha položajev puške, poseben koračni pohod in zanimive uniforme. Vojaki korakajo okoli palače in zamenjajo po protokolu mesto s starimi stražarji pred stražarjevo hišo na vhodu palače.

Bil je čas kosila, zato sva se odpeljala do ulice, ki ponuja "street food", ulično hrano. V stavbi je veliko različnih majhnih ponudnikov hrane iz različnih delov sveta. Izbereš svojo hrano, počakaš in jo poješ na za to pripravljenih mizah ob cesti. Okusno.

Nadaljujeva z ogledom mesta. V bližini je Damstredet, idilična uličica v središču Osla. Njena zgodovina sega skoraj tisoč let nazaj. To je v bistvu kratka strma uličica z majhnimi lesenimi hišami, starimi okoli 200 let na obeh straneh ulice. 

Stavbe so dobro vzdrževane, pobarvane v različnih barvnih odtenkih ter z urejenimi vrtovi. Pravi kontrast velikemu živahnemu  mestu, ki nudi tej uličici domovanje, saj tu ni avtomobilskega prometa. 

Odpeljeva se do katedrale iz 17 stoletja v baročnem stilu. Norveška kraljeva družina in norveška vlada uporabljata katedralo za javne dogodke.

Cerkev je grajena v obliki križa z velikimi orglami in lepo okrašenim stropom.

Ob cerkvi je poseben peščen krog z kovinskimi vrtnicami v spomin na strašen tetorističen napad leta 2011. 

Dan sva zaključila na promenadi, ki poteka iz centra mesta proti Aker Brygge do zanimivega polotoka. Danes je nedelja in promenada je bila polna ljudi. 

Aker Brygge je znan po številnih restavracijah vzdolž promenade z veliko priložnostmi za pijačo, obedovanje, nakupovanje oblačil in posedanje na prostem.

Nadaljujeva proti Tjuvholmen, ki leži na polotoku, ki se razteza iz Aker Brygge v Oslofjord. Kanali, privezi čolnov on mostički spominjajo na Benetke. 

Okolica je lepo urejena in ponuja prijetno počutje. Ko sva prispela do parka s skulpturami na koncu polotoka, naju je presenetil pogled na neverjetno množico kopalcev na travnatih površinah, kjer je urejeno mestno kopališče. 

Ali sva res v pregovorno hladni Norvešķi? Slika pove vse. Lahko se primeja s plažo ob Jadranu. No, morje pa ni ravno čisto in toplo.

Danes je bil dolg in zanimiv dan, še posebej, ker se le ta raztegne do pozne 23.ure, ko še vedno lahko bereš zunaj. Zvečer morava res vse zatemniti, da dobi telo občutek, da je čas za spanje.