Oslo, Ekeberški park

Danes sva se z avtodomom premaknila na drugi konec Osla, na vzhodni del. Peljala sva se skozi mesto in to dobesedno, saj avtocesta pelje skoraj pod celim mestom.

Ustavila sva se v športnem parku, kjer je brezplačno parkirišče. V okolici Osla so cene za 24 urno parkiranje od 35 pa do več kot 50 evrov in to le za parkirni prostor brez drugih storitev.

Tokratno parkirišče leži na platoju hriba Ekeberg. V bližini so različna športna igrišča, konjeniški center s šolo jahanja in znani Ekeberški park skulptur.

To je tudi najin današnji poglavitni cilj. Park se nahaja na gozdnatem območju hriba, ki gleda proti Oslu. Odprt je bil 2013.

Ob otvoritvi je bilo postavljenih 31 skulptur, med njimi mnoge ženske. Danes pa jih park šteje že 45. Park je v lasti mesta Oslo, skulpture pa v lasti fundacije,

Dopoldne se samo sprehodiva po gozni poti, da si ogledava teren. Na robu z lepim pogledom na mesto so postavljene mnoge vile. Prehodila sva kar velik kos poti, da sva prišla do razgleda na mesto.

Po kosilu sva se s kolesi odpravila na prijeten ogled v lepi naravi. Sledila sva načrtu parka in se vozila ali hodila po stezah med drevjem, kjer so na določenih točkah skulpture z napisi.  

Poleg tega posebne table s podatki v več jezikih pojasnjujejo zgodovino tega področja.

Celotno področje je tudi arheološko zanimivo, saj so tod vidni primeri zgodnje umetnosti na skalah in kamnih. Tu so tudi prvi grobovi iz prazgodovine pa tudi iz zadnje svetovne vojne.

Zanimiv je podatek, da so se tla po odtalitvi ledenikov dvignila za 20 m.

Zanimiva zgodovina Ekeberga, ki sega vse do prvih naseljevanj od konca zadnje ledene dobe naprej, razlage nivojev morja od 5000 pred našim štetjem do danes, čudovita gozdna narava, lepo urejene stezice in poti, veličastni razgledi na Oslofjord in mesto in ogromne umetniške zbirke ponujajo resnično bogato doživetje.

Stezice se prepletajo in vsak lahko izbere svoj načrt ogleda. Midva sva se odpravila navzdol do nivoja mesta. Tam stoji skulptura Božička.

Občudovala in fotografirala sva zanimive skulpture in prebrala večino informacij na tablah.

Naj omenim le nekaj primerov umetniških stvaritev, ki so name naredile večji vtis,  vse pa so bile zanimive.

Resnično lep in poseben je konkaven obraz lepega dekleta, katerega pogled te spremlja. 

Angel z anatomijo bdi nad fjordom.

Zamišljena deklica zre v daljavo.

Poseben stil podobe obraza lepe deklice Cloe.

Znamenta Marilyn Monroe izstopa po obliki in materjalu.

Zaljubljen par v objemu visi kar z dreves in se vrti.

In na koncu ženska, ki hodi sredi poti.

Kar nekaj je razglednih točk na mesto.

Posebej me je presenetil pogled na novo operno hišo, ki je od daleč resnično kot ledena gora. Stekleni deli stavbe odsevajo svetlobo ledenika. 

Pogled na fjord in otoke je od tod res prekrasen.

Šele od tu sva lahko videla, da je predel "črtne kode" resnično skupek zanimivih, različnih arhitekturnih primerov stavb.

Potep po naravi je trajal kar precej časa, a je bil vsak korak in trenutek poplačan z nečim vrednim. 

Oslo je zanimiva prestolnica, povezana z naravo, z veliko zelenja, plaž in krajev za rekreacijo. Vsepovsod srečuješ tekače,  pogosteje ženske kot moške. Je mesto mladih, mladih družin z otroki, ljudje so umirjeni, zadovoljni. 

Vreden je obiska in raziskovanja. 

Oslo, kraljeva rezidenca

Danes je najin tretji dan v Oslu. Tokrat imava v načrtu obiskati  kar nekaj znamenitosti.

Sedeva na kolo in se najprej odpraviva do muzeja Fram, za katerega sva karte kupila že včeraj. 

Muzej Fram pripoveduje zgodbo norveškega polarnega raziskovanja. Nahaja se v bližini muzeja Kon-Tiki na polotoku Bygdøy.

Že ob vstopu v muzej te prevzame pogled na ogromno leseno ladjo Fram, po kateri ima ime muzej in zavzema skoraj celoten trinadstropni prostor in koničasti del pod streho. 

S svetlobo in zvočnimi efekti so poustvarili atmosfero teh raziskovalnih ekspedicij in tekem za primat v odkrivanju potovanj v najzahtevnejše predele naše matere zemlje.

Prav gotovo si muzej zasluži vzdevek najboljši. 

Muzej počasti norveško raziskovanje treh velikih norveških polarnih raziskovalcev – Fridtjofa Nansena, Otta Sverdrupa in Roalda Amundsena.

Na stenah ob ladji je bogata slikovna zgodba raziskovanj, v vetrinah so predstavljeni avtentični predmeti. 

Ogled začneva v prvem nadstropju, nadaljujeva v drugo, kjer ponujajo celo simulator polarnih razmer (ice simulator), posebna soba, nizka temperatura, zvočni in gibalni efekti ter primer rova v navideznem ledu. 

V tretjem nadstropju pa nas je čakal najboljši del doživetja. Tu vstopiš na krov ladje Fram in po urejenem redu obiščeš prostore ladje vse do strojnice. 

Na palubi je posebna klop, ki se giblje kot bi sedel na ladji, ki pljuje v razburkanem morju. Na stenah okoli kadje se zvrstijo različni posnetki trenutkov med plovbo, od zvezdnatega neba, polarnega sija pa do viharja in bučnega in mogočnega valovanja morja. Občutek je res neverjeten. 

Prav tako je v podpalubju slišati škripanje lesa med vožnjo, ropot motorjev in ves caš čutiš stalno nagibanje ladje. 

Res so se potrudili poustvariti vsaj delček tega, kar so pogumni raziskovalci doživljali na potovanju.

Zaradi bogatega in strokovno urejenega gradiva potrebuješ kar nekaj časa za ogled. 

Polna polarnih vtisov in podatkov sva pot nadaljevala okoli zaliva v center mesta. 

Najprej sva se odpravila do kraljeve palače, kjer se je ob 13:30 odvijala ceremonija menjave straže. 

Kraljeva palača se nahaja na vzpetini, Bellevue, na koncu glavne prometnice v Oslu. Pred palačo je peščeno dvorišče, kjer se nabirajo turisti. 

Okoli palače so lepo urejene travnate površine, ki so bile danes zaradi lepega sončnega dne polne skupinic, ki so poležavale v travi.

Menjava straže je zapletena slovesnost, ko stražarje na dolžnosti, zamenja nova skupina stražarjev. To je posebna koreografija, ki vključuje veliko glasnih ukazov in teptanja s petami vojakov, menhavanha položajev puške, poseben koračni pohod in zanimive uniforme. Vojaki korakajo okoli palače in zamenjajo po protokolu mesto s starimi stražarji pred stražarjevo hišo na vhodu palače.

Bil je čas kosila, zato sva se odpeljala do ulice, ki ponuja "street food", ulično hrano. V stavbi je veliko različnih majhnih ponudnikov hrane iz različnih delov sveta. Izbereš svojo hrano, počakaš in jo poješ na za to pripravljenih mizah ob cesti. Okusno.

Nadaljujeva z ogledom mesta. V bližini je Damstredet, idilična uličica v središču Osla. Njena zgodovina sega skoraj tisoč let nazaj. To je v bistvu kratka strma uličica z majhnimi lesenimi hišami, starimi okoli 200 let na obeh straneh ulice. 

Stavbe so dobro vzdrževane, pobarvane v različnih barvnih odtenkih ter z urejenimi vrtovi. Pravi kontrast velikemu živahnemu  mestu, ki nudi tej uličici domovanje, saj tu ni avtomobilskega prometa. 

Odpeljeva se do katedrale iz 17 stoletja v baročnem stilu. Norveška kraljeva družina in norveška vlada uporabljata katedralo za javne dogodke.

Cerkev je grajena v obliki križa z velikimi orglami in lepo okrašenim stropom.

Ob cerkvi je poseben peščen krog z kovinskimi vrtnicami v spomin na strašen tetorističen napad leta 2011. 

Dan sva zaključila na promenadi, ki poteka iz centra mesta proti Aker Brygge do zanimivega polotoka. Danes je nedelja in promenada je bila polna ljudi. 

Aker Brygge je znan po številnih restavracijah vzdolž promenade z veliko priložnostmi za pijačo, obedovanje, nakupovanje oblačil in posedanje na prostem.

Nadaljujeva proti Tjuvholmen, ki leži na polotoku, ki se razteza iz Aker Brygge v Oslofjord. Kanali, privezi čolnov on mostički spominjajo na Benetke. 

Okolica je lepo urejena in ponuja prijetno počutje. Ko sva prispela do parka s skulpturami na koncu polotoka, naju je presenetil pogled na neverjetno množico kopalcev na travnatih površinah, kjer je urejeno mestno kopališče. 

Ali sva res v pregovorno hladni Norvešķi? Slika pove vse. Lahko se primeja s plažo ob Jadranu. No, morje pa ni ravno čisto in toplo.

Danes je bil dolg in zanimiv dan, še posebej, ker se le ta raztegne do pozne 23.ure, ko še vedno lahko bereš zunaj. Zvečer morava res vse zatemniti, da dobi telo občutek, da je čas za spanje. 

Oslo, Vigeland park skulptur

Že dopoldne sva se odpeljala s kolesom, tokrat na zahodni del Osla. Želela sva še enkrat obiskati 3 km oddaljen svetovno znani park skulptur. In nisva bila edina. Že dopoldne je park obiskalo veliko število turistov. Prednjačijo obiskovalci iz Azije, veliko pa je tudi američanov. Obisk je brezplačen.

Vzrok obiska je največji park skulptur v Oslu, ki jih je zstvaril en umetnik. Ustvaril ga je Gustav Vigeland, ki ni izdelal le vseh 212 skulptur iz brona, granita in litega železa razstavljenih v parku, pač pa je tudi oblikoval načrt samega parka. 

Zaradi obsežnosti, ga ni enostavno opisati. Naj omenim le nekaj svojih zapažanj. 

Skulpture simbolizirajo vse vidike človeškega življenja, od rojstva pa do smrti. 

Ko vstopiš v park skulptur, te pot najprej vodi čez most, ki ga na obeh straneh krasijo kipi iz brona. 

Tu te preseneti kip moškega, ki se bori s štirimi dojenčki. Ta kip se imenuje Man Chasing Four Geniuses, moški lovi štiri Geniuses. Dojenčki naj bi predstavljali zle duhove, nekateri pa trdijo, da predstavlja bremena in odgovornosti očetovstva. Bo že držalo.

Prav poseben je jezni dojenček, ki naj bi po pripovedovanju prinašal srečo, zato se ena od njegovih stisnjenih pesti od dotikov sveti.

Nato te očara vodnjak z 20 kipi, ki obdajajo vodo iz vodnjaka. 

Na zidu okrog njega so reliefi, ki uprizarjajo krog življenja, od rojstva do smrti.

Od tu se lahko po stopnicah na obeh straneh povzpneš do osrednjega dela parka z impresivnimi razgibanimi skulpturami. 

Postavljeni so v tri nivoje in v krogu prikazujejo obdobja človeka od otroštva do starosti. Vsi kipi v celotnem oarku so goli. 

Na zgornjem delu platoja sega proti nebu najveličastnejši obelisk iz enega kosa kamna, ki uprizarja 121 prepletenih oseb.

212 kipov prikazuje ljudi različnih starosti, spolov in velikosti v različnih in včasih tudi zapletenih položajih.

Opazila sem, da najde vsak obiskovalec skulpturo, ki mu je čustveno blizu. Meni so predvsem tiste, ki prikazujejo otroke v igri z odraslimi in primeri nežnosti med pari.

Tam se posebej zadržimo in fotografiramo ali pa samo za trenutek postojimo in razmišljamo.

Park se zaključi s krogom spletenih teles, simbolom celotnega parka.

Poleg kipov so v enaki tematiki narejena umetelno kovana vrata v zgornjem in spodnjem delu parka. 

Ko zapuščava park se ustaviva tudi ob avtorjevem kipu, ki je tudi edina oblečena figura parka.

Bojan je želel vedeti, koliko oseb je upodobljeno v celotnem parku, zato sva se ustavila v bližnjem muzeju Vigelanda. A na žalost jih še niso prešteli, so pa ugotovili, da bi to morda bil zanimiv podatek. 

Odkolesariva do avtodoma, pripraviva kosilo in se popoldne ponovno odpraviva s kolesom, tokrat v bližnjo vasico na najinem polotoku. Najin namen je obiskati muzej Kon-Tiki.

Muzej stoji v bližini morja in še dveh drugih muzejev eden na temo morja, drugi o polarnem raziskovanju.

 Kupila sva ustopnici za dva muzeja. Danes sva si ogledala Kon-Tiki, jutri pa tistega o polarnem raziskovanju.

Leta 1947 se je skupaj s petimi člani posadke norveški raziskovalec in pisatelj Thor Heyerdahl odpravil na potovanje s splavom iz balzovine čez Tihi ocean iz Južne Amerike do polinezijskih otokov.

 Splavu so dali ime Kon-Tiki po inkovskem bogu Viracochi, za katerega naj bi bilo "Kon-Tiki" staro ime.

 

 To je bila njegova prva ekspedicija, ki so jo upodobili v filmu, ki je bil nagrajen z oskarjem za najboljši dokumentarec. Kipec je v vetrini muzeja.

Z odpravo je želel potrditi svojo teorijo, da otokov v južnem Tihem oceanu niso poselila samo ljudstva z zahoda, pač pa tudi južnoameričani. 

Muzej razstavlja originalni splav Kon-Tiki, zanimive podatke, predmete, skulpture in slikovno gradivo. 

V spodnjih prostorih je razstavljen tudi njegov drugi čoln iz trsja in opis te ekspedicije. Kot dopolnilo vsemu naštetemu je diaprojekcija filma. 

Ob ogledu in branju gradiva se človeku zdi skoraj nemogoče, da tako krhek splav, povetan le z vrvmi, zmore premistiti tako razdaljo po tako razburkanem oceanu. Vztrajnost in želja po raziskovanju vrti kolesje naše civilizacije.