Biarritz

Dan 15 - Biarritz, Francija

Danes se poslavljava od San Sebastjana in se odpravljava nazaj v Francijo. Postanek načrtujeva v slabih 50 km oddaljenem obmorskem letovišču Biarritzu. 

Biarritz je lepo obmorsko mesto na baskovski obali jugozahodne Francije. Pravijo, da je ena glavnih destinacij za deskanje. 

Najprej poiščeva parkirno mesto v kar precej obiskanem mestu, ki leži na pečini nad morjem. Nato se ga dpraviva raziskovat.

Z roba klifa je krasen razgled na dolgo peščeno plažo, na kateri se je v dopoldanskem času trlo mlajših in manj mladih udeležencev šole deskanja. Dan je lep, sončen, a vleče hladen severni veter.

Hodiva po urejeni poti ob obali, ki je zanimiva in slikovita. Ni čudno, da je ta čudovita narava tudi navdihnila film Igra prestolov. 

Pri naslednjem ovinku že vidiva naslednjo peščeno plažo in v daljavi Rocher de la Vierge, simbol Biarritza. To je skalnata vzpetina, na vrhu katere je kip Device Marije. 

V zalivu ne manjka deskarjev, saj je Biarritz znan po več legendarnih točkah za deskanje. Kar nekaj kurajžnežev plava,čeprav je nam zunaj kar hladno.

Sprehodiva se po obalni poti in občudujeva slikovite skale, ki so postavljene v bližini obale in bogato popestrijo sceno. 

To je dolga peščena plaža s svetilnikom na skalnati vzpetini, Point St Martin na enem koncu ter Rocher de la Vierge na drugem ter nekaj dobro postavljenih velikih skal v oceanu, ki prispevajo k zanimivosti in lepoti scene.

Sprehodila sva se ob obali do Deviške skale, na kateri stoji Marija, ki je simbol mesta in do nje vodi most, ki pa ni v uporabi. 

Obalna pot se nadaljuje vse do svetilnika na rtu proti severu, pred njim pa je lepa plaža Grande Plage. Z užitkom nadaljujeva pot do manjše marine ob poti in ob njej ribiška vasica z majhnimi hišami, ki so večino restavracije, kjer ponujajo 

morsko hrano. Tu se ustaviva na okusnem kosilu, sardele na žaru in krompir.

Nadaljujeva proti svetilniku, ki leži na koncu velike plaže. Morje je čudovito zelenomodre barve, čisto in danes mirno. Povsod ob obali pa so oznake, ki opozarjajo na nevarnost visokih valov. Ocean se iz mirnega kaj hitro prelevi v razburkano morje z visokimi valovi. Na pobočjih pod mestom rastejo juke in agave. 

Dvigneva se tudi do mesta z lepimi zelenimi površinami, trgi primernimi za posedanje in lepimi stavbami. 

Ustaviva se pri stolni cerkvi sv. Eugenie, ki je temacne barve in brez zvonika.  

Odločila sva se da danes prespiva kar v tem kraju. Poiščeva bližnje postajališče, kjer se parkirava. Pozno popoldne greva do obale po nekaj kamenčkov za spomin.

Še vedno je sončno, a mrzel severni veter mi zleze pod kožo. Kar veliko sprehajalcev je prišlo na obalno pot, saj se je medtem ocean spremenil in večji valovi butajo ob osamele skale in meljejo pesek na plaži. 

Uživava v fotografiranju neverjetne moči narave in nevsakdanjega trenuka. 

Jutri pa potujeva naprej.

San Sebastjan, drugi dan

Dan 14 - San Sebastian

Kot je bilo zapisano v vremenski napovedi, je dopoldne začelo rahlo deževati, zato sva ogled mesta preložila na malo kasnejšo uro.

Baskija je namreč ena najbolj deževnih regij v Španiji. Šalijo se o vremenu z izrazom "sirimiri", ki označuje rahel dež, deževje ali nevihte. Pravijo, da če vas ujame "sirimiri", boste premočeni tudi pod dežnikom, saj pršijo drobne kapljice, ki lebdijo in ustvarjajo učinek vodoravnega dežja. 

Prav ta "sirimiri" sva doživela in potrdila šalo.

Malo pred poldnevom sva se odpravila proti mestu. Danes je morje , za razliko od včerajšnjega, umirjeno in zato je v zalivu La Concha skupinica suparjev. 

(vzela z interneta)

Prebrala sem, da lahko valovi v San Sebastianu pozimi dosežejo tudi do 30 metrov. Pozimi se ocean spremeni v pravo zver, zato mnogi turisti prihajajo v tem času opazovati z varne točke ta fenomen. 

Sprehodila sva se po tej res lepo urejdni promenadi s posebno ograjo, ki je simbol mesta. 

Na počesani zlatorumeni peščeni plaži umetniki rišejo v pesek in dobijo kak evro od gledalcev. 

Bližal se je čas za kosilo, zato sva se odpravila v stari del mesta, zanimiv po zgodovinski arhitekturi pod hribom Urgull. Povsod opisujejo, da je najbolj primeren kraj za potešitev lakote. 

Številni bari, restavracije in kavarnice ponujajo za ta kraj značilne "pintxo" (pinčo), ki je podobna takosu. Obstaja vrsta različnih varjant in ponudba je res bogata. Midva sva si danes zaželela paelio in jo našla kot predjed v majcenem lokalu. 

Po kosilu sva se odpravila proti vrhu hriba Urgull. Šla sva mimo lepe mestne hiše iz 19. stoletja, stavba je bila prvotno kazino. 

Tja vodijo steze in številne strme stopnice. Na več krajih so razgledne ploščadi s klopcami, kjer lahko občuduješ zaliv z drugega zornega kota. 

Kar pošteno upehana sva prilezla do vrha, kjer je obrambna utrdba z obzidjem in topovi obrnjenimi proti odprtemu oceanu. Na vrhu stavbe stoji visok kip Jezusa.

Ko sva se vrnila na obalo, sva si privoščila zelo okusen sladoled in posedela na klopci. Opazovala sva živahno množico ljudi, ki se sproščeno sprehajala po promenadi.

Na koncu sva se odpravila še do kanala, sla mimo Good shepard katedrale v gotskem stilu. V tem mestu je veliko lepih cerkva. 

Čez kanal vodi več mostov, midva sva ga prečkala na Maria Cristina mostu, ki ima impozanten izgled z vhodnima in izhodnima stolpoma, široko pešpot poleg ceste. 

Tudi sicer je mesto zelo lepo urejeno, prijazno do prebivalcev, saj ima veliko pešpot ulic, povsod so označene kolesarske steze in veliko zelenih površin in dreves. 

Kar nekaj je lepih trgov in dolgih ulic z visokimi, s kovinskimi balkoni okrašenimi, stavbami. Novi del mesta tvorijo širše ulice z bogato ponudbo različnih trgovin in modernih nakupovalnih centrov. 

 

 V središču mesta je trg ustave, kjer so prirejali v preteklisti bikoborbe. Balkoni barvitih pročelij stavb, ki obkrožajo trg, so oštevilčeni, saj so jih včasih oddajali kot lože gledalcem.

Pred odhodom v avtodom sva posedela na klopci v parku ob promenadi in opazovala zaliv La Concha. 

Čista in urejena plaža, ena najlepših v Evropi, ima res edinstveno lego, saj ni veliko mest, ki imajo plaže v središču mesta. Pisane stavbe vzdolž zaliva pa mu dajo še dodaten okras.

Še enkrat sva s pogledom zaobjela zaliv, otoček in mesto in se odpravila na postajališče. Po dobrih štirih urah in dobrih 14 km hoje prijetno utrujena in polna zanimivih vtisov.

San Sebastian

Dan 13 - San Sebastian

Celo noč je pihal veter in izmenično padal dež. Nama je vsaj spral prah,  ki se je nabral v polpuščavi. ;)

San Sebastian s ptičje perspektive

Zaradi vremenske napovedi sva se odločila spustiti mesto Pamplona in se odpravila kar proti oceanu.

Pamplona je glavno mesto province Navara v severni Španiji. Znana je po teku drznih tekačev pred biki in po postaji na romarski poti Camino de Santiago. No, bo treba še enkrat v te kraje, da jo obiščeva.

Večina poti je deževalo, a na srečo je nedelja in zelo malo prometa, tako je vožnja mirna in udobna. Bojan uživa v vožnji, sama pa opazujem okolico, fotografiram ali pa delam vaje iz francoščine.

Malo pred prihodom v St. Sebastian sva se peljala mimo hude prometne nesreče. Kamijon je v plamenih ležal obrnjen preko cestisča na nasprtnem vozišču avtoceste. Človek postane kar bolj pazljiv pri vožnji, ko vidi kaj takega.

V zgodnjem popoldnevu sva prispela do postajališča v San Sebastianu, ki je bilo že skoraj polno zasedeno. Cena 3,30 na dan. Dobila sva dober prostor in si pripravila okusno kosilo, zelenjavno juho, ravioli  'al pesto' in seveda najino solato.

Medtem se je oblačnost malo raztegnila, zato sva se odpravila na ogled v mesto, ki je čisto v bližini. 

zelo lep mural na poti do zaliva

Seveda naju je za prvi ogled pritegnil mestni oceanski zaliv z otočkom Sv. Clara.

Mesto ima prelepo promenado, ki objema notranji del zaliva, ob zlatopeščeni plaži, dolga je več kot 2 km. Del promenade ima spodaj arkadno sprehajališče v primeru slabega vremena.

Prav gotovo je ta promenada zelo obiskana. Danes, v nedeljo pa je na njej še posebej veliko sprehajalcev. 

Poslušava klepete  mimoidočih Špancev, ki so pregovorno glasni in govorijo zelo hitro. Meni zveni njihov jezik zelo zeli prijetno in spevno.

Morje je zaradi vetra precej razburkano, kar je pritegnilo večje število srfarjev. Hodiva po promenadi najprej proti južnemu koncu, ki leži proti odprtemu morju. Tu je stopničasti prostor za občudovanje valov in zaliva.

Valovi so se zaletavali ob betonsko obalo in pršili morsko vodo daleč naokrog. Vsi smo bili toplo oblečeni s piveznjenimi kapucami ali kapami, saj je bil zrak precej svež.

Ko je posijalo sonce in se je zvedrilo, sva se pridružila množici sprehajalcev na poti proti drugemu delu zaliva. 

Naredila sva veliko posnetkov in načrtovala jutrišnji dan, ko si bova mesto pogledala tudi od 'znotraj'.

Pa še nekaj malega o mestu samem. Donostia, kot se imenuje to mesto v baskovščini, ali San Sebastian je mesto in občina v baskovski avtonomni skupnosti v Španiji, v katerem živi približno 400.00 ljudi. 

Obala mesta je ovalna, krasita jo še otoček Sv. Clara in hrib Monte Urgull s kipom Sagrado Corason in se nahaja v Biskajskem zalivu.

V več lot dveh urah sva prehodila kot 11 km in se pod noč vrnila v avtodom.
Jutri naju čaka raziskovanje mesta.