Pantokrator, najvišja gora Krfa

Otok Krf nama je ponudil kar nekaj lepih točk za obisk. Tako sva se danes odločila obiskati samostan na najvišji gori otoka, Pantokrator.

Do samostana vodijo pohodniške poti, je pa tja speljana tudi lepo vzdrževana cesta, zato sva sedla na skuter in se odpeljala. Jutro je bilo sončno, a sveže.

Ko sva zavila iz glavne ceste ob obali, se je pot začela strmo vzpenjati po pobočju. Zaradi številnih vijugastih ovinkov, ki premagujejo strmino, je bilo potrebno voziti previdno. Na srečo ni bilo veliko prometa. 

Občudovala sva bujno vegetacijo, vse je zeleno, pobočje pokrivajo slikovite stolene oljke in vmes tu pa tam visoke ciprese.

Nekje na sredini pobočja se je ob poti pokazala vasica, katere hiše in dvorišča so bila vpeta v strmo pobočje. 

Malo višje se je odprla planota razgibanih gričev, po kateri se je proti najvišji gori vila cesta. Tu lahko opaziš, kako velik in hribovit je otok.

Zadnji del poti se je vil po strmem grebenu gore Pantokrator. Od tod pogled seže na vse strani in je veličasten, saj je okolica nenadoma kot na dlani, ne moreš se nagledati modrine morja, lepot okoliških otokov in golega hribovja na bližinji celini. 

Gora Pantokrator na severovzhodnem Krfu je z 906 metri najvišja gora na otoku. Z vrha se vidi celoten gorati Krf, manjše otoke v bližini in bližnjo golo gorato obalo Albanije.

 V posebej jasnih dneh pravijo, da je mogoče videti tudi Italijo, ki je oddaljena približno 130 km.  

Na vrhu je manjša restavracija za turiste in telekomunikacijska postaja. 

Njen najvišji stolp stoji na sredini samostanskega dvorišča, nad vodnjakom. Morda pa ima tudi povezavo z Bogom, ki ga samostan časti. 

Prvi samostan na tem mestu je bil zgrajen leta 1347, nato uničen, sedanja cerkev pa je iz leta 1689. 

Kompleks sestavljajo cerkev Odrešenika Kristusa, notranja dvorišča in različne pritlične stavbe. Kamnita cerkev je bazilika s poševno streho in obokanimi okni.

Iz različnih točk so krasni razgledi. Lepo se vidiljo gola pobočja hribov na obali Albanije, ki leži le kamen proč, a nima uporabne povezave s trajektom za vozila. 

Pogled proti severozahodnemu delu otoka razkriva lepe obale, mesteca, bele pečine in hriboviti hrbet, ki se vleče vzdolž otoka.

Proti jugu se odpira pogled na mesto Krf, obalo in celino Grćije. Lepo sončno vreme je privabilo veliko število obiskovalcev, večina jih je prišlo z avtomobili, nekaj z motoriji in pa s popularnimi štirikolesniki, ki jih tu pobsod ponujajo v najem. 

Ob vznožju gore je vasica Old Perithia iz 14. stoletja, vasica duhov, iz katere so se v preteklosti izselili prebivalci. Danes je to kraj, ki ga pogosto obiščejo pohodniki. 

V dolino se vračava počasi, se ustavljava in z lepih razglednih točk fotografirava. 

Ko prideva do obale, je čas za kosilo. Privoščiva si grško hrano in sicer souvlaki, koktejl kozic, giros in grška solata s feto. 

Pogled na obalo zgornjega dela otoka naju je prepričal, da ostaneva še en dan in ga spoznava.

Otok Krf slovi kot priljublhena destinacija za maturante, ker ponuja celonočno zabavo, plaže in sonce. Je pa znan tudi po oljkah in rumenem sadežu, kunkvatu

Palaiokastritsa, Krf

Odkrivava zaliv z mestom Palaiokastritsa, Παλιοκαστρίτσα po grško

 Prelep sončen dan sva preživela na otoku Krf. S skuterjem sva se odpeljala do 20 km oddaljenega mesta, Palaiokastritsa (grško: Παλαιοκαστρίτσα, kar pomeni Mali stari grad, nanaša se na ostanke Angelokastro na vrhu vzpetine). 

Ta vas leži na zelo slikovitem območju na severozahodu Krfa. Pravijo, da je bil Krf mitski otok Feničanov, zaliv Palaiokastritsa pa kraj, kjer se je Odisej izkrcal in prvič srečal Navzikajo. 

V zalivu na desni je skalnata čer, ki zaradi oblike spominja na ladjo in zato domačini verjamejo, da je to okamenela Odisejeva ladja. Z določene smeri je resnično del, ki spominja na jadro. 

Na vrhu skalnatega grebena, ki deli zaliv na dva dela, je samostan. Kar veliko se nas je zbralo in si ogledalo lepo vzdrževan samostan. 

 Zanimivemu vhodu sledi kamnit obokan prehod. 

Zgoraj je zanimiv muzej, kjer je razstavljeno tudi okostje kita in ogromne školjke. 

Lepo urejen cvetoč vrt je pred majhno cerkvico. 

Zanimivo, da je vstop v samostan brezplačen.

Povzpela sva se tudi do velikega križa, ki stoji na koncu vzpetine in je hkrati tudi zelo lepa razgledna točka.

Sonce je že močno pripekalo, zato sva se odpravila na plažo in se osvežila, v zame že kar hladnem morju. 

Bojan se je naplaval, jaz pa sem naredila ke dva zamaha, dovolj, da sem ohladila. 

Na plaži je bilo veliko kopalcev, ki so prihajali na ogled mesta s taksiji, avtobusi in minibusi, ali pa kot midva s skuterji, ki so si jih izposodili. 

V Krfu naju je en motorist opazoval in nato vprašal, ali sva se s skuterjem pripeljala celo iz Slovenije. 

Po kopanju se je igladila lakota, zato sva si privoščila okusno morsko kosilo v bližnji italijanski restavraciji. Za nama je še en zanimiv in aktiven dan. Obisk zaliva Palaiokastritsa naju je prepričal, da je Krf res zelo slikovit kraj, z lepimi plažami, baje tudi jamami v čereh in neštetimi stoletnimi oljkami, ki so, zgleda, letos bogate z olivami. 

Otok Krf

Otok Krf, Corfu ali Kerkyra, kot mu rečejo domačini, leži v Jonskem morju ob grški severozahodni obali. Je znana letoviška destinacija. Zanj so značilne razgibane gore (najvišja več kot 900 m) in obala, posejana z letovišči na vzhodnem delu otoka.  

Največje mesto je istoimenski Krf, ki razkriva bogato zgodovinsko dogajanje na otoku. Zaradi svoje strateške lege je pogosto menjal gospodarje in bil pod beneško, francosko in britansko vladavino in šele leta 1864 se je pridružil Grčiji. 

Vse omenjeno je pustilo veliko sledi na mestu in njegovi okolici.

Za mesto Krf sta značilni dve mogočni beneški trdnjavi, ki sta ga branili pred vsiljivci. Ulice so ozke in vijugaste, v srednjeveškem slogu. 

V francoskem slogu je palača sv. Mihaela in svetega Jurija, kjer je sedaj Umetnostna galerija. Še veliko starih pomembnih stavb je v mestu. 

Zanimivo je dejstvo, da je Krf rojstni kraj prvega predsednik in ustanovitelj moderne neodvisne Grške države. (V 1827-31), Joanusa Kapodistrija, katerega predniki so v 13. st. prišli iz sedanjega Kopra. Danes je tu muzej posvečen njemu. 

Primer izje ulice z gisokimi stavbami.

Za otok Krf je značilno, da je velik del otoka nedotaknjen, posejan z oljčnimi nasadi, slikovitimi gorami, je zaradi veliko padavin zelen. Tu je veliko lepih plaž.

Radi omenjajo, da so svetovni veljaki obiskali in vzljubili otok, kot na primer Shakespeare, Napoleon, kralj Karel 3. in celo James Bondu ni ušel. 

 Čudovito podnebje, čudovita narava in gostoljubni prebivalci naredijo Krf eno najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Grčiji.

Kako prav nama je prišel najin skuter, saj je kamp od mesta oddaljen nekaj več kot 10 km. Preseneča gost promet. Parkirava ob obali in se sprehodiva v stari center mesta. 

Veliko je manjših trgov in iz njih vodijo ozke ulice z visokimi stavbami na vse strani. 

Vsepovsod so pisane trgovine z oblačili, spominki in restavracije. Veliko je turistov tudi v tem času.

Mesto je precej veliko, šteje več kot 40 000 prebivalcev. 

Zapeljeva se še do stare trdnjave na polotoku in do nasproti ležečega pomola, kjer je mestna plaža. Sončen in topel dan je privabil kar veliko število kopalcev. Morje je čisto in mirno

 

Razgled na celino, na najvišji vrh otoka in na majhen otoček Vido nasproti mesta Krf je od tu zelo lep.

Odpeljeva se do slikovite trdnjave, ki ponosno bdi nad mestom in nato do palače sv. Mihaela in Jakoba. 

Zapeljeva se skozi obok palače, saj je promet okoli starega centra enosmeren. 

Pravzaprav je obisk na tem otoku zgolj slučajen, saj sva ga imela v mislih le kot eno izmed dodatnih možnosti. To pa je prednost avtodoma, si precej bolj prilagodljiv in se lahko odločaš glede na čas in želje. 

Opravila sva še potreben nakup, poiskala informacije glede trajekta do celine in se vrnila v kamp. 

Jutri pa raziščeva manj obljudeni del otoka, ki obeta nekaj zanimivih doživetij.