Ostuni

8. marec

Zbudila sva se v rahlo sneženje. Letos doma še nisva videla snežink, morala sva priti prav Puglio, v samo peto Italije, da sva jih doživela. ;)

Po zajtrku sva se odpravila iz planote nazaj proti obali. Celo pot je po malem snežilo in deževalo. Vozila sva se po lokalnih cestah in po hitri cesti Adriatica. 

Tokrat sva na poti naredila le postanek v mestu Ostuni, ki je eno od dvanajstih Cita bianche, belih mest v Italiji.

Stari del mesta stoji na griču in je s ceste videti kot velika bela graščina. Parkirala sva in se peš odpravila na ogled.  Strme kamnito tlakovane ulice vodijo do katedrale na vrhu griča. Hiše so manj slikovite kot v Locorotondo. Večina trgovinic in restavracij je bila zaprtih. Restavracije v Italiji preverjajo green pass in fpp2 maska je obvezna. Tudi zunaj pogosto nosijo maske. 

Ko sva se odpravljala, je začel padati leden dež in pihal je mrzel veter. Vozila sva se mimo mest Brindezi in Cecce. 

Najin naslednji postanek je bil ob obali. Peljala sva se vzdolž naselja Torre santa Sabina,  ki je očitno namenjeno le turizmu in vikendom, saj nisva stečala žive duše. Obala je zanimiva, morje je izdolblo kar nekaj jam v kamnito obalo, v katerih se razburkano morje zaganja ob skale. Hoja po skalnati obali je lahko nevarna, če nisi pazljiv, saj so skale ostre in v jamah buči morje. 

Tu je znana Grotta Azzurra. Danes je bilo morje kar precej razburkano in ob dežju in vetru je vtis divje narave še pristnejši. 

Parkirala sva v campu malo izven Torre del orso, kjer bova tudi prenočevala. 

Alberobello in Locorotondo

7. marec

Prespala sva poleg centra Spin, saj v bližini nisva našla nobene druge možnosti.

Zjutraj sva se odpravila proti turistično dobro znanem mestu Alberobello, oddaljenem le dobre pol ure vožnje. Cestišče je, kot sem že zapisala, precej zdelano z veliko kar globokih jam. Je pa okolica zanimiva, saj sva vozila med nasadi slikovitih starih oljk, ki se raztezajo na obeh straneh. Poleg stoletnih zvitih oljk sva občudovala cvetoče mandljevce, značilne za to področje. Cesta se je nato vzpela na bližnje gričevje, bujno poraslo z zimzelenimi grmovji in drevesi in se nadaljevala po lepo obdelani planoti. Nedaleč stran na griču sva opazila mesto znano po trullih.

Trulli, okrogle kupolaste kamnite koče, so iz 15. stoletja, ko so grofi svojim prebivalcem naložili, da gradijo na suho brez uporabe malte, da bi jih vrednotili le kot začasna bivališča, ki ne podležejo davku. 

Najpreprostejša oblika je bila okrogla podlaga s kamnito kupolasto streho. 

Trulli so raztreseni po celotnem področju, med nasadi oljk ali v bližnjih mestih. Spominjajo me na škrate ali palčke in so zelo slikoviti.

V Alberobello je odprto postajališče za avtodome, ki je v neposredni bližini predela mesta s trulli.

Sprehod po uličicah je prijeten, trulli pa so danes majhne bele kočice, v katerih so prodajalne s spominki in lokalno ponudbo. 

Pot sva nadaljevala proti Locorotondu, mestu, ki leži nedaleč proč. Že na vhodu v mesto naju je pozdravil napis, da prihajava v eno izmed značilnih lepih mest. 

No, ni naju razočaralo. Stari center mesta predstavlja labirint ozkih, zavitih uličic z belimi zgradbami, z balkoni, stopnišči in zaprtimi dvorišči. Kljub zgodnji pomladi, trenutnim temperaturam in hladnemu  vetru je povsod veliko rož in zelenja. Uživala sem in slikala.

Starejša gospa naju je iz balkona prijazno povabila, naj se vrneva poleti, ko je staro mestno sredisče v polnem cvetju, saj takrat izbirajo najbolj cvetočo stavbo. 

Pozno popoldne naju je razhladil zelo hladen veter,  nizke temperature (6°C z občutkom 0°C je zapisala telefonska aplikacija), ja kje je ta pregovorno topla južna Italija ;).

Parkirala sva in prenočila bova v bližnjem Cisterninu.

Grotte di Castellana, Polignano a mare

6.marec

Po nočnem dežju in vetru sva se zbudila v oblačno jutro in se odpravila proti jamam kraškega izvora, Grotte di Castellano. Ob poti so se na obe strani raztezali nasadi trte, oljk in sadnih dreves. Mandelji, marelice in češnje tudi že lepo cvetijo, saj je bilo do pred kratkim toplo vreme. 

Cesta je bila kar zdelana in izogibati sva se  morala večjim jamam. 

V tem času so skoraj vse turistične točke na tem območju sicer dosegljive, spremljajoče usluge, beri parkirišča, postajališča, kampi in večina restavracij, pa zaprtih. 

Do jame sva prišla ravno ob pravem času in se pridružila vodeni skupini iz Nemčije.

Že vhod v jamo je lep in impozanten.

https://www.grottedicastellana.it/

Jamo je predstavil svetu Franco Anelli, italjanski speleolog, ki je povezan tudi z našo postojnsko jamo.

Že prvi del jame je zanimiv, 60 metrov visok strop z oknom, kjer se je vdrl strop.

Jama je dolga nekaj vec kot 3000 metrov, za ogled pa je odprtih 1500 metrov. Bogata je z različnimi kapniki, ki so barvno in oblikovno bogati. Zanimiva je tudi pot po ozkih špranjastih hodnikih. Paziti moraš, da se z glavo ne zaletiš v skale. Jama se razširi v nekaj večjih dvoran z bogatimi kapniki. 

iz wikipedije

Na koncu poti je najlepša bela dvorana z belimi kapniki. 

iz wikipedije

Narava je ustvarila krasne prosojne zavese, pršutu podobne rezine, cvetlice, posebej lepi so 'nasadi' belega brokolija, trogrba kamela, stolp v Pisi in kupola.

Na stenah so vidni fosili rib in školjk, saj je bilo to področje včash pod morjem.

Slikanje v jami ni dovoljeno, zato le nekaj utrinkov iz vhoda v jamo. 

Na parkirišču, ki je bilo uradno zaprto, sva pripravila kosilo, kupila spominek 'trulli' minjatura lokalnih kamnitih okroglih kolib, ki so posejane po oljčnih nasadih in vinogradih.

Vec o trullih pa, ko obiščeva Alberobello.

Pot sva nadaljevala do rojstnega kraja Domenica Modugna, Polignano a mare.

Vreden ogleda. 

Centralna ulica v mestu je okrašena z Modugnovimi verzi iz pesmi 'Volare'. 

Mestece leži na pečinasti obali, ki je polna lukenj in razbrazdana. Hiše so tik nad morjem 20 metrov visoko. Pogled je res zelo slikovit. Spominjal me je malce na korziški Bonifacio.

Danes je bilo morje po nočni nevihti razburkano in zaradi vetra je bilo zelo mrzlo. Bilo je 6 ° C, občutek pa 3°C, je pisalo na telefonu, pa še res je bilo,  zame celo -3 ;). Vsi smo bili dobro oblečeni.

Hiše so pretežno eno do dvo nadstropne, bele in ulice tlakovane z belim kamnom.

Zanimiva je tudi  manjša plaža med pečinami.

Trg, kjer stoji Modugnov kip pa trenutno preurejajo, zato le posnetek od daleč. 

Kje bova prenočevala, pa je vsakodnevno manjse raziskovanje, a se nekako znajdeva, ker ni veliko turistov v tem času

.