Preverjanje in
ocenjevanje sta sestavni del pedagoškega procesa. To sta dva različna postopka
v procesu izobraževanja, ki pa se dopolnjujeta. Sta si v svojem bistvu zelo
podobna, a imata različen namen in posledico. Pogosto ju zamenjujemo, ker je
meja med njima nejasna. Vsako preverjanje ni tudi ocenjevanje, vsako
ocenjevanje pa je nujno tudi preverjanje.
Namen preverjanja
in ocenjevanja znanja je zbiranje ustreznih informacij o uspešnosti ali
napredku učenca ali za presojo o njihovem učnem procesu. Pomembno je, da je ocenjevanje
usmerjeno v iskanje kompetenc in ne ocen.
Zbrala sem nekaj poudarkov
iz spletnih člankov in jih skupaj s svojimi izkušnjami nanizala tukaj.
S pomočjo formativnega ocenjevanja, sprotnega preverjanja, učitelj preveri, ali učenec razume snov. S
kakovostnim in stalnim formativnim ocenjevanjem učitelj ve, koliko in kako
učenci obvladajo in razumejo snov in jo v praksi znajo uporabiti, kar pa je
osnovni namen učenja.
Pri preverjanju in
ocenjevanju znanja uporabljamo tudi neformalne tehnike kot so
- samoocenjevanje - učenci izrazijo, kaj mislijo o svojem učnem procesu in kaj bi morali delati.
- medsebojno ocenjevanje - učenci dobijo od sošolcev informacije o tem, na katerih področjih so dobri in katera področja naj še utrdijo.
Zakaj je
preverjanje in ocenjevanje znanja pomembno?
Ključnega pomena za
učni proces je, da učenci pokažejo razumevanje snovi; bistveno je oceniti, ali
so učni cilji in standardi pouka izpolnjeni, zato je ocenjevanje sestavni del
pouka in določa, ali so cilji izobraževanja izpolnjeni ali ne.Preverjanje in ocenjevanje
nas sili, da si postavljamo zahtevna vprašanja kot na primer:
- Ali poučujemo, kar mislimo, da učimo?
- Ali se učenci učijo, česar naj bi se učili?
- Ali obstaja način, da se snov da bolje naučiti in s tem spodbujati boljše učenje?
Pomembno je, da
učitelj o ocenjevanju premisli, preden začne načrtovati snov in njeno
razlago. Vpraša naj se:
- Kaj bom ocenjeval?
- Kaj dokazujejo cilji, ki jih imam v mislih?
- Kaj je dokaz, da bodo dobili načrtovano znanje?
- Kaj je dokaz, da to zdaj zmorejo, znajo "
Razmisli tudi, katere učne strategije ga bodo pripeljale do načrtovanega cilja.
Proces učenje
zahteva, da se udeleženec loti reševanja problemov, da aktivno gradi svoje mentalne
modele.
Znanje se pridobi
ne le s prejemom informacij, ampak tudi z interpretacijo povezano z bazo znanja
učenca. Sposobnost učenca, da organizira, strukturira in uporablja informacije
v kontekstu z reševanjem kompleksnih problemov, je bistveno v procesu učenja. Biti
morajo sposobni kritično razmišljati, analizirati in sklepati. Testiranje znanja je le
majhen del ocene.
Rick Stiggins trdi: ''Učitelji, ki uporabljajo ''Ocenjevanje za učenje'', vključijo svoje učence v nenehno samoocenjevanje, ki razkrije:
a. kam se usmerjajo v učenju,
b. kje so trenutno v skladu s temi pričakovanji,
c. kako lahko premostijo vrzel med obojim."