Škotska - 12.6.2017

Celo noč je močno pihal veter z dežjem, ko sva se zbudila pa ni deževalo. Po zajtrku sva se odpravila proti kraju Carbost, kjer je destilerija wiskija Talisker.

Pridružila sva se skupini in si vodeno ogledala postopek proizvodnje wiskija, ki ji je sledila še pokušina. To je edina destilarna na otoku, ki proizvaja wisky single malt - uporabljajo le en tip najbojšega ječmena, ki raste v bližini Ivernessa. Wisky je posebnega okusa, ker uporabljajo za dimljenje ječmena posebno lokalno šotoTalisker. Proizvodnja zahteva veliko pazljivost pri vsaki posamezni fazi, pri uravnavanju remperature pri proizvodnji in ločevanju destilatov. Masa ječmena, ki ostane se uporablja za krmo lokalne živine. Wiskyju dajo specifiče okuse bakrene posode in posebej izbrani leseni sodi, manjši so iz ZDA, večji pa iz EU. Les prispeva k okusi viskija (sadni, cvetni, sweet...), šota daje okus po dimu in zemlji (smoked). Vse faze potekajo kontrolirano in avtomatično. Zorenje poteka v posebnih kleteh s stalno temperaturo 6°C. Cena najstarejšega viskija, staranega več kot 35 let je 2400£.
Kupila sva nekaj primerkov v manjši embalaži, sevada po za naju sprejemljivi ceni :). Vsekakor zanimiv ogled.

Nato sva se odpravila do trajekta na juži strani otoka in pristala v Mallaigu. Peljala sva se mimo mesta Fort Wulliam, po zanimivi slikoviti dolini in planoti Glencoe in parkirala v kampu ob jezeru Loch Lommond.

Škotska - 11.6.2017

Kampirala sva v kraju Balmacara. Zbudila sva se v sončno in toplo jutro.

Po zajtrku sva se odpravila na otok Skye preko mostu, ki se v visokem loku penje nad morjem. Medtem se je spremenilo tudi vreme. Tako kot pravijo, počakaj pol ure na boljše vreme. :).

Ime otoka Isle of Skye je vikinškega izvora in pomeni oblačni otok, kar se je kmalu pokazao, saj so naju je ves dan spremljali oblaki in dež s precej močnm vetrom. Kot vedno do sedaj sva tudi tokrat imela srečo z vremenom ob pravem trenutku.

Vozila sva se po lepi cesti in razgibani pokrajini in parkirala na parkirišču pod znamenitim kamnitim stolpom Old Man of Storr. Opremila sva se za morebitno slabo vreme in se skupaj z mnogimi turisti odpravila h kamnitemu stolpu. Pot do kamnitega stola je dolga skoraj 2 km in 200 m višinske razlike. Pot ni zahtevna, vendar je potrebno imeti dobro obutev in oblačila.

Na poti se ponujajo lepi razgledi po otoku. Tik pod znamenitostjo je pot postala strma in spolzka in nevarna zaradi zelo močnega vetra, tako da sva se tik pod njim obrnila in se vrnila v dolino. Od zgoraj se vidijo velike terasaste planote, ki so nastale kot posledica zdrsov ogromnih pobočij peščenih gmot.

Po eni uri in pol zanimivega pohoda sva se odpravila proti Kilt Rocku, drugi precej obiskani točki. Iz jezera na planoti voda pada neposredno v 90 m slapu v morje. Slikovite so tudi še višje pečine na obeh straneh.

Po kosilu, ki sva ga pripravila kar na parkirišču ob slapu, sva se po ozki in strmi cesti odpravila čez prelaz Quiraing mimo Uiga nazaj v Portree, kjer sva kampirala.
Quiraing je geološko področje, kjer celotna pobočja počasi plazijo proti morju. Tako zanimivega pojava še nisva videla. Na vrhu je velika planota in ovce se razpršeno pasejo po vseh pobočjih daleč naokoli, brez orgaj, pastirjev. Skoraj vsaka ovca ima s seboj enega ali dva mladička s črnimi glavami in nogicami, mali backi Joni.

Ob toliko zanimivih razgledov, a ozki cesti in razmišljanju, da je potrebno voziti po levi in kako se boš srečal z drugimi vozili, je potrebna stalna pozornost, da se pravočasno umakneš na izogibališče. Vredno si ga je ogledati.

Škotska - 10.6.2017

Danes sva se vozila od Ullapoola do otoka Skye po lepi zanimivi razgibani pokrajini. Ustavljala sva se povsod tam, kjer je bil lep pogled na morje in okolico.

Izbrala sva stranske ozke ceste, ki so naju vodile po zalivih in gričih. Na tem delu Škotske so ledeniki pustili vidne sledove v obliki U dolin in moren, ki se ponekod končujejo celo v morju, kot otočki. Ta pokrajina močno sominja na norveško pokrajino s fjordi.

Ta del je redko poseljen, deloma nerodoviten, ceste so precej ozke vendar z zelo pogostimi izogibališči, tako da promet poteka brez težav počasi a tekoče. Pogosto sva se ustavljala ob lepih razgledih in napolnila fotoaparat in telefona s slikami. Najlepši je bil zadnji del poti od Toridona do Otoka Skye.

Pot čez zadnji prelaz je bila zelo slikovita, vendar zaradi strmih vzponov in spustov in ozke poti in ostrih ovinkov, odsvetovana za kamp prikolice in je seveda pozimi neprevozna. Vreme se je danes vsaj nekajkrat zamenejalo, dež, sonce, dež, kot se za Škotsko seveda spodobi. Zrak pa je bil že toplejši.