Zadar

Dopoldne sva zapustila kamp Ugljan in se odpeljala proti otoku Pašman. Želela sva se ustaviti v enem izmed kampov, a zaradi ozkega mostu nisva migla do njega. 

Otok je del zadrskega otočja, od celine pa ga ločuje 2 km širok Pašmanski kanal, v katerem morski tokovi vsakih šest ur spremenijo smer. 

S sosednjim otokom Ugljan je povezan z mostom Ždrelac in pod njim sva opazovala močne tokove v času bibavice.

S celino je povezan s pogostimi trajektnimi linijami na relaciji Biograd na Moru–Tkon.

Tako sva si ogledala otok le po dolžini. Morda kdaj drugič kaj več. Ni naju prepričal, zato sva se z omenjenim trajektom podala na celino.

Zapustila sva tirej pregovorno romantičnost otokov in vstopila v realnost celine. 

Zadar je veliko mesto, pa še večje bo, saj so povsod novogradnje. Tudi danes v izbranem kampu v Zadru niso imeli prostih mest za uporabnike kartice kampiranja.. 

Odpravila sva se zato v bližnji Kožino v kamp Plat. Sprehodila sem se do obale, kjer kraljujejejo lepe vile z eksotičnimi vrtovi. 

Obala pa je pusta s pustimi manjšimi betonskimi pomoli. Le pred vilami so zalivčki z nanošenim peskom.

Danes je bilo zelo toplo in 100% jasno, brez vetra, pravo poletje konec septembra. Jutri nadaljujeva raziskovanje. 

V objektiv sem ujela zgodnji sončni zahod, moj najljubbši trenutek dneva.