Otok Ugljan

Včeraj sva se poslovila od zanimivega In posebnega Paga. Odpeljala sva se po paškem mostu na celino.

Razgled pred mostom je zanimiv, polepša pa ga še zipline, ki teče čez zaliv.

Pot sva nadaljevala do Zadra, kjer sva želela parkirati v kampu, a so bila vsa mesta namenjena za kamping karto CSI.

Odločila sva se, da nadaljujeva pot proti Ugljanu. Ujela sva trajekt in sedaj sva v prijetnem manjšek kampu na Ugljanu. 

Otok Ugljan je slikovit zeleni otok v zadarskem arhipelagu, ki se nahaja samo 15 minut vožnje z ladjo ali trajektom iz Zadra. Njegova obala je dolga 74 kilometrov.

Zaradi bujnega sredozemskega rastlinja, borovih gozdov, makije in sto tisoč oljk in figovcev Ugljan imenujejo "zeleni otok" in "vrt Zadra". 

Severovzhodna stran otoka opisujejo kot mirno, poseljeno in polno čudovitih zalivov, plaž in ribiških pristanišč. Jugozahodna stran pa je večinoma strma, nenaseljena in divja, kar je gotova izziv za potapljače in raziskovalce.

Popoldne sva uživala v kampovem manjšem zalivčku. Obala je peščena z lepimi barvitimi kamenčki.

Kamp je lepo urejen, čist  in ponuja v okviru cene tudi udobne ležalnike ma plaži. Tako sva ujela poznopopoldnevno sonce. Bojan je kot vedno tudi zaplaval, zame pa je bil veterc preveč hladen, zato sem se le predajala toplim žarkom sonca.

Včeraj dopoldne sva spoznala mestece Ugljan in okolico. 

Otok Ugljan in njegova naselja ponujajo tradicionalno arhitekturo. Sprehod po teh naseljih omogoča doživitje dalmatinskime čar,obnosti, z ozkimi ulicami in starimi kamnitimi hišami. Zanimivo, da povsod vidiš novogradnje, nikjer pa zapuščenih hiš ali podrtij.

Na otoku je več kot 200.000 oljk, zato ga upravičeno imenujejo »otok oljk«. Stari oljčniki so nad naselji. Povsod po pobocjih lahko opazim suhozide, ki so znacilni skoraj za vse otoke. GPišejo, da je gradnja v suhi tehniki (brez veziva) najstarejša oblika gradnje, veščina postavljanja takšnih zidov pa je bila razglašena za kulturno dobrino.

Mestece Ugljan ima veliko cerkev na višjem delu, zato je lepo vidna in vizualno uokvirja izgled mesta. Ko sva se ji približala je potekala ravno jutranha nedeljska maša. Vernikov je bilo toliko, da jih he nekaj mirno spremljalo oeudigo zunaj na zidovih pokopališča. Tudi midva sva za trenutek prisluhnila blagozvenečim besedam pridige o grehu in grešnikih. 

Pot sva peš nadaljevala na razgledno točko nad mestom, kjer so ostanki stare cerkvice. Od tam se pogled odpira na Zadar in značilne valovite otoke Kornati. 

Vračala sva se mimo zaliva s privezi in nekaj jadrnicami. Ker je bil jrasen sončen dan,je veliko belih jadrnic poplesavalo po mirnem morju.

V kampu sva skuhala kosilo in popoldne šla na ljubko plažo. Uživala sem na jesenskem soncu in zaplavala v osvežujočem čistem morju. Kaj še ostaja bogatim?