Proti Esfjordu

Danes sva zapustila Mafjord in njegove lepote, ki so naju navdušile. Peljeva se po nacionalni turistični cesti, ki teče med fjordi s  skalnatimi gorami, ki se strmo spuščajo naravnost v ocean. 

Cesta se dviga in spušča ob fjordih s kristalno čisto modrozelenovodo. Vzdolž njej so številne slikovite lokacije. 

Že po nekaj kilometrih izza ovinka prispeva v Ersfjord z veliko peščeno plažo lepe ovalne oblike. Sončno vreme je kljub hladnemu vetercu privabilo nekaj plavalcev. 

Dobila sva prostor, parkirala v bližini znamenitega "zlatega" stranišča in se odpravila do morja. 

Kako neverjetna je razlika med fjordi. Tu so na koncu fjorda prave sipine, ki tvorijo ravnino med neverjetnimi nazobčanimi gorami.

Nad fjordom se dviga zanimiva skalna gora imenovana hudičev zob, ki štrči nad ostalimi grebeni. 

Po kosilu se sprehidiva po valobranu, da zajameva pogled na celotno širino plaže, ki jo valobran deli v dva dela. 

Morje počasi liže plažo, obiskovalci pa posedajo na travnati sipini nad njo. Tu so postavljene lesene klopi z mizami za obiskivalce. 

Nekaj majhnih šotorov se je vgnezdilo na tem platoju. Bojan se zbere pogum in zaplava. Pravi, da ima voda blizu 17°C. Brrr, pa še mrzel veter piha za pivrh. Ne, ne to ni zame. No, saj namesto tega uživam v hoji po pesku in v lepotah izjemnega okolja. 

Brezštevilne in nepredstavljive so lepote okolja, na katere naletiš v tem severnem svetu. Presenečajo te še po tem, ko misliš, da lepše ne more več biti. Pa je!!!

Vožnjo nadaljujeva po cesti z dolgimi predori, izdolbenimi v skalnate stene gora. Predori niso široki, a imajo vsake toliko žepke za srečevanje z nasproti vozečimi vozili. Prometa na cesti ni veliko, čeprav je povsod na parkiriščih videti številne avtodome in druga vozila. 

Kmalu se prieljeva še do druge velike pesčene plaže. Zaradi razvejane obale fjilordov in ožjih cest je vožnja počasnejša in umirjena. 

Malo dalje narediva postanek ob obali, ki jo pravkar opremljajo za novo ogledno točko. 

Dostop je bil kljub temu mogoč in sprehidila sva se po ogromnih skalnatih ploščadih z zanimivimi barvnimi lisami med res ogromnimi balvani. 

Slikovita obala s pogledom na zobčaste gore v daljavi je vredna postanka in sprehoda. 

Nato se cesta dvigne nad fjord. Odpira se pogled ba skupek zanimivih gora v ozadju.

Na vrhu se v Bergsbotnu ustaviva ob lepi razgledni točki. To je 44 metrov dolga ploščad s spektakularnimi razgledom na fjord. 

Peljeva se ob morju, prečkava most in dan zaključiva nekaj kilometrov dalje proti jugozahodu na manjšem postajališču.

Mejfjord in gora Segla na Senji

Zbudila sva se v megleno hladno jutro. Megla sega do tal, tako dabliznjega morja in gora ne vidiva. Vzela sva si več časa za zajtrk in načrtovanje dneva. 

Po kosilu je Bojan pripravil skuter in opremo in ko se je večina megle v soncu stopilo, sva se odpravila na pot. 

Prenočujeva v vasi Mefjordvaer, ki leži na obali fjorda pod čudovitimi vrhovi gora. Nad vasjo štrli slikovita konič9asta gora, ki spominja na bovški Svinjak. Pod večer jo pogosto ovija snežnobeli oblak, zaradi katerega daje vtis pravljičnega sveta. 

Hiše v ribiški vasi so oštevilčene nad stevilko 1600, kar pomeni, da so skupaj vključene v oštevilčenje vse hiše na otoku. 

Vasica je umirjena in v njej ne zaznava veliko prebivalcev ali dejavnosti. Večina dogajanja je povezana s turisti, ki pa smo pod vtisom miru in tišine ustrezno tihi in mirni. :)

Fjord je širok in dolg, krasijo pa ga izjemno lepe gore. Nasproti vasi leži dramatično lepo gorovje Nordlandet. 

Ko se sonce upira vanj, izgleda neresnično, brezčasno, kot krasna kulisa iz skale izrezanih oblik z ostrimi robovi in gladkimi stenami, ki padajo naravmost v morje.

Najlepši sta znani gori Segla in Hesten, v katero družbo se pravzaprav podajava danes. Že s te strani predstavljata izziv za fotografiranje, na drugi strani pa ponujata pohodniški užitek. 

Pravijo, da je Senja eldorado za fotografije in doživetja mogočne narave in to lahko brez slabe vesti potrdiva.

Fjordi so običajno v obliki črke U in so pogosto zelo globoki, plitvejši pa so pri ustju, kjer se srečajo z oceanom. Fjord ima lahko številne stranske rokave ali veje. Nastali so zaradi starodavna ledeniška dejavnosti

Ta fjord se konča na obali z vasico Mejfjordbotn. 

Vožnja do vasu Fjordgorda, ki leži na drugi strani gorovja Nordlandet, nasproti naši vasici, je zanimiva. Cesta teče ves čas ob fjordu in ponuja za vsakim ovinkom lepši razgled. 

Še bolj zanimivo pa je, da od skupno 25 km, jih kar dobrih 8 km teče skozi številne krajše ali daljše predore. Norvežani so najbrž svetovni prvaki v številu predorov skozi težke terene. Neverjetni so, kot krti rijejo rove v trde skalnate gore in krajšajo ali izboljšajo pretok prometa. 

V vasi Fjordgorda na obali sosedmjega fjorda, parkirava skuter in se skupaj z nekaj drugimi turisti odpraviva proti gorskemu sedlu, ki leži med gorama Segla in Hesten. 

Pohodniška pot sicer ni označena, a je steza dobro uhojena in vidna. Na mocvirnatih predelih so postavili lesene deske. 

Poteka skoraj naravnost v breg. Na tabli na poti vidiva znak, kjer piše, da je dolga 2,5 km. 

Kar nekaj pohodnikov, ki so se že vračali, sva srečala. Dan je res prekrasen za ta povig.

Na njej sem opazila obris moske glave, mirda se tam skriva trol ;).

Na sedlu se odpre pogled na oba fjorda, ki objemata gorovje. Nad seboj pa občudujeva skalnato gmoto znamenite gore Segla, ki kot čekan štrči visoko v zrak. 

Počutiš se tako majhnega in nepomembnega v osrćju teh brezčasnih zemeljskih čarov in jih tiho obćuduješ. 

Slikava in uživava v divjini narave. V poznih popoldanskih urah se odpraviva nazaj do parkirišča. Vtisi so bogati in zadovoljna sva, da sva obiskala ta nepozaben del Senje.

Morda nama danes uspe opolnoči ujeti polnočno sonce za dodaten lep zakljzček obiska.

In tokrat sva doživeka 100% polnocno sonce. Rmenkratno lepo in nenavadno za nas.