Nizozemska 2022 - Veere

Ponedeljkovo jutro je bilo deževno. Po zajtrku sva se odpravila na pot proti Vlissingenu. 

Na kratkem postanku v pristaniškem mestu, sva se sprehodila po ulicah in pristanu. Za razliko z dosedanjimi kraji je bilo mestece tiho in zaspano, le tu pa tam nas je bilo nekaj zvedavih turistov. Ob pristaniški obali stoji mlin na veter.

Po kratkem ogledu sva želela kupiti kruh in mleko, a trgovine z živili nisva uspela najti. Zanimivo, kje le domačini nakupujejo.

V mali ulici je bilo veliko majhnih prodajalnic, ki so ponujale različne izdelke ali oblačila. 

Šla sva mimo skupine novih stavb, arhitekturno drugačnih, nekakšnih
kock.  Stene stavb niso ravne, visijo na vse strani, kot bi jih nekdo naključno vrgel in tako kot pristanejo, tak položaj imajo. 

V centru mesta je vodnjak in park.

Pot sva nadaljevala proti Veeru. Veere je zgodovinsko naselje na obali zahodne Schedlt.  Je turistično priljubljena destinacija za nizozemske, nemške in belgijske obiskovalce, ki pridejo na obale Zeelanda. 

Včasih je bilo ribiško mesto, danes pa je tu majhna marina za jahte. Zanimive so stare opečnate hiše, ozke tlakovane uličice, mestna hiša in velika cerkev. 

Ker sva imela težave s plačilno kartico, sva želela preveriti delovanje na bankomatu, a ga nisva našla. Visa v kampu namreč ni bila sprejeta, niti je nisva mogla uporabiti za plačevanje parkirnine. Kot da nismo v EU. 

Tudi v Veeru nisva našla trgovine s prehrano, zato sva o tem povprašala Mr. GOOGLA in se odpeljala do nekaj kilometrov oddaljenega mesta Renesse. V veliki bogato založeni trgovini sva se založila z vsem potrebnim. A glej ga zlomka, plačilne kartice Visa niso sprejeli, ker da je preveč,  baje, podvržena goljufijam. Na srečo je bil v bližini bankomat, da sva nabavila nekaj gotovine za morebitne kasnejše težave. 

Na večini cest so zarisane kolesarske poti na obeh straneh, tako da imajo kolesarji svoj prostor in morajo avtomobili spoštovati njihovo prisotnost.

Bližal se je večer in poiskati sva želela kamp. V tem okolju jih je kar veliko, a kaj ko je bila večina zaprtih ali pa polnih. Pri enem sva se ustavila na zunanjem

 parkirišču, a naju je lastnica kampa opozorila, da tu ne moreva prenočiti. S kar nekaj telefonskimi poskusi sva le našla manjši kamp v bližini, ki naju je sprejel. Imel je le še eno prosto mesto. Prijazen lastnik nama je pojasnil, da je mesec maj zelo zaseden, saj turisti iz Nemčije in Belgije ter ostale nizozemske prihajajo v velikem številu. Torej je v Zeelandu smiselno predhodno rezervirati mesto v kampu. Ne sme se namreč ustavljati kjerkoli, ker so vsepovsod table s prepovedjo prenočevanja na parkiriščih.