Nizozemska 2022 - Vlissingen

Včeraj pozno popoldne sva prispela v okolico Vlissingena in se ustavila v kampu Roompot. Je kar precej zaseden. 

Začenjava potepanje po južnem delu Nizozemske, ki jo imenujejo Zeeland, ali v prevodu "morska zemlja". 

 Glavno mesto Zeelanda je Middelburg. Skoraj polovico Zeelenda je voda, saj je to v bistvu velika rečna delta treh glavnih rek: Scheldt, Ren in Maas.  Večina pokrajine je pod morsko gladino, kopno pa so iztrgali morju domačini, ki so gradili nasipe in hribčke in jih povezali med seboj.

Zeeland je znan in dobro obiskan zaradi velikega števila peščenih plaž, za sprehod in kolo lepo urejenih sipin in seveda s slikovitimi vasmi, zanimivo arhitekturo in bogato zgodovino. Jezi, sipine, nasipi in mostovi so značilnosti tega dela države. 

Zvečer in ponoči se je orecej ohladilo.

Zjutraj pa naju je pozdravil lep sončen a svež dan. 

Dopoldne sva se odpravila na kolesarjenje po polotoku tega dela Zeelanda. 

Celotno območje je prepleteno z mnogimi kolesarskimi stezami in pohodnimi potmi. To je res pregovorno dežela kolesarjev. Na vsakem koraku srečaš skupine, družine ali posameznike, ki kolesarijo. Pravijo, da ima kolesar prednost pred avtomobili in resnično se ne zgodi, da bi avto izsilil pot pred kolesarja. 

Vozila sva se po gozdnatem delu in pod peščenimi sipinami, ki tečejo vzdolž celotne obale in so edini grički v tej ravninski pokrajini.

Vsepovsod so do sipin stopnice in na sipinah urejene poti in razgledne točke ter seveda pisebni dostopi do plaže. To področje je prava rivjera. 

Plaže so opremljene s hiškami, večjimi in manjšimi in v bližini je vedno tudi restavracija. 

Poleti je tu prav gotovo veliko obiskovalcev, če lahko sodim po sedanjem obisku.

Prvi postanek sva opravila v kraju Westkapelle. Očitno dobro obiskan turističen kraj z dolgo plažo.

Nadaljevala sva pot v družbi veliko drugih kolesarjev, ki so pretežno vozili ekolesa. 

Vozila sva med polji, po gozdu, ob sipinah in se za kosilo ustavila v mestecu Domburg. Tu je mrgolelo ljudi in sva kar s težavo našla prazno mizo v eni izmed mnogih restavracij. Natakar nama je povedal, da je skozi vse leto tako dobro obiskan kraj.

Po kosilu sva pot nadaljevala do mesteca Ostkapelle.

Od tu je pot vodila ob obali, ki je posebna, saj je nasip utrjen z asfaltom, da varuje kraj pred poplavami morja. 

Presenetilo naju je veliko število avtodomov, ki so parkirali na nasipu. Dovoljeno je parkiranje od 6:00 do 21:00. 

Čakalo naju je le še nekaj kilometrov do Breezanda, kjer sva se malo spočila, šla na obalo in popila kavo. 

V bližini je viden nasip s tremi zapornicami, ki uravnavajo pretok vode med jezerom in morjem ob plimi.  Po njem teče cesta. V daljavi pa so v morju postavili na stotine veternih elektrarn.

Sledila je le še pot nazaj v kamp. Prekolesarila sva 72 km in si res dobro ogledala ta polotok.