Proti Stavangerju

Zadnja dva dni sva bila povsem v tranzitu. Po Oslu sva se ustavila v Bugårdsparknu, kjer sva prenočila na prostornem parkirišču ob dveh jezerih. 

To je lepo urejen park in športni park za mesto z različnimi športnimi igrišči in otroškimi igrali. Opremljen je s klopcami in sprehajalnimi potmi.

Domačini ga dobro izkoriščajo, saj je bilo tu veliko tekačev in družin z otroki.

Po podatkih Bugårdspark ponuja veliko lepih tekaških krogov. Krog "okoli ribnika" je dolg nekaj več kot kilometer.

Okoli parka so tudi skupni žari, ki jih lahko uporabljajo vsi. V okolici so mize in klopi, tako da je za ugodje poskrbljeno.

Imajo celo javno stranišče, kjer lahko uporabljate bančne kartice. Cena obiska stranišča je pet kron.

Vsepovsod je veliko račk, ki imaju tu prijetno domovanje. Sprehodila sem se okoli prvega ribnika in se hladila na klopci v senci. Nastalo je tudi nekaj posnetkov za blog.

Danes dopoldne sva v prijetni umirjeni vužnji nadaljevala po avtocesti proti Stavangerju. Cesta teče v bližini obale in  je podobna švicarskemu siru. ;)

Teče skozi nešteto tunelov, tako da praktično voziš voziš izmenično slab kilometer zunaj, nato sledi daljši ali krajši predor, vmes med predoroma pa je celo kakšen most.

Tako si polovico poti zunaj polovico pa pod zemljo. Na tem območju je poleg zalivov tudi nekaj jezer.

Scena je tipično skandinavska, zalivčki, otočki, na obali pa slikovite raznobarvne lesene hiše. 

Za prenočevanje sva se ustavila dobrih 200 km oddaljeno od Stavangefja.na urejenem parkirišču. 

Ura je 18:00, sonce pa še kar visoko, tempetatura 26°C, čez dan pa 28.

Oslo druhi dan

Danes se je obetal topel sončen dan. Midva sva morala v mesto, da nabaviva vse potrebno za dostop do interneta. Tako sva se poznp dopoldne vsedla na najino Hondo on se idpravila do cenzra mesta.

Kljub navodilom gps Google sva le s težavo prispela do izbranega cilja. Problem so bile zaprte ulice ali pa enosmeren promet. Okrog poldne sva našla prodajalno, kjer sva pred letom dni to urejala.

Nahaja se v cetrti, kjer so pretežno trgovinice in restavracije turškega, kitajskega ali podobnega izvora. 

Uspelo nama je nabaviti neomejene podatke za primerno ceno.

Nato sva šla na kosilo v bližnjo turško restavracijo.  Od tu sva s težavp premagala labirint ulic in železnice in končno prospela dp slavne Opera house. 

Lep poletni dan je zvabil ogromno obiskovalcev na mestno plažo ob zalivu in na streho opere. Ta je tako zanimiva kot prijazna za turiste od zunaj in gledalce id znotraj. 

Sonce je peklo in čeprav je na termometru kazalo le 26°C, sva se morala hladiti v semci.

Pri odločitvi, kaj si še ogledati, si nisva bila enotna, zato sva se na koncu odpravila kar do avtodoma. Oslo sva si v preteklosti že podrobno ogledala. Morda bi bilo lepo s kajaki raziskati fjord z otoki. Pa naslednjič ;).

Oslo prvi dan

Prespala sva na parkirišču. Ponoči je še nekaj časa deževalo in pihalo, zbudila pa sva se v lepo sončno jutro. Ker smo na hribu je zrak precej svež.

Takoj po zajtrku sva se vsedla na kolo in se odpeljala do skakalnice. Ko sva iskala dober kot za posnetek, naju je ogovoril par, ker je slišal, da govoriva slovensko.

Skoraj nemogoče je, a je res. To sta bila tista dva, ki sta nama na avtocesti popiskala, avto z Lj registracijo. Kakšen slučaj, da se zatem slučajno srečamo v čist drugi državi. Poklepetali smo in bili veseli snidenja.

Povzpela sem se po strmih stopnicah skakalnice na ploščad, kasneje pa sva tja še kolesarila po cesti do parkirišča. Nedelja je in obiskovalcev je zelo veliko. Mnogi se odločijo za adrenalinski spust po ziplinu (361 metrov dolg) po skakalnici. Naslednjič se bova tudi midva ;).

Holmenkollen je gorsko in ikonično smučišče v Oslu. Je najbolj znano po vsakoletnem smučarskem festivalu Holmenkollen. Nahaja se na 375 metrih nadmorske višine in ponuja lep panoramski razgled na mesto in njen lep zaliv.

Zanimivost je Kraljeva loža: Norveška kraljeva družina se udeležuje letnega smučarskega festivala in ima svojo namensko tribuno, znano kot Kongetribunen.

Skakalnica je bila glavno prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 1952, ki so privabile ogromno, rekordno množico smučarskih skokov,

Pa še nekaj podatko o tej elegantni orlovski skakalnici.

Skakalni stolp je od ploščadi do odskočnega roba dolg 95 metrov, padec od vrha do dna doskočne proge se razteza na 229 metrov.

Zgrajena je bila iz približno 1600 ton jekla in sicer tako, da v močnem vetru niha do 25 centimetrov. Najstrmejša točka pristajališča se nahaja pod kotom 36 stopinj

Nato sva se spustila v dolino in ponovno obiskala enkraten park skulptur v naravnih velikistih. 

Vigelandov park (pravilno imenovan Frognerjev park) v središču Osla je največji park skulptur na svetu, ki ga je ustvaril en sam umetnik. V njem je več kot 200 granitnih, bronastih in železnih skulptur Gustava Vigelanda, ki prikazujejo človeški življenjski cikel in kompleksen spekter človeških čustev. 

Osrednja točka parka je osupljiv 17 metrov visok steber, izklesan iz enega samega bloka granita. Upodablja 121 človeških figur, ki plezajo in se oklepajo druga druge, kar simbolizira človeško željo po duhovnem in božanskem.

To je največja samostojna razstava na svetu: Vse skulpture, vključno s celotno arhitekturno postavitvijo poti, vrat in fontan, je zasnoval Vigeland. Svoja dela je podaril mestu Oslo v zameno za namenski atelje in stanovanje.  

Edina figura, ki ima na sebi oblačila je njegiv kip na vhodu v park :).

Gustav Vigeland je kipe za svoj sloviti park v Oslu ustvarjal približno 20 let, širši proces načrtovanja in urejanja celotnega parka pa je zajemalo več kot 40 let njegovega dela.

Toplo sonce, kolesarjenje in vsi vtisi so naju zlakotnili, zato sva si v prijetni restavraciji blizu parka privoščila zanimive okusne sendviče. 

Oslo se je kopal v soncu in ulice polne ljudi so živahno odsevale poletne vibracije. 

Čakala naju je le še strma pot do parkirišča (9 km, 400m višinske razlike). Meni je malo pomagala elektrika, Bojan pa je strumno prikolesaril vso pot kot pravi športnik. 

Dan je bil zanimiv, rekreativen (,z več kot 28 km) in lep.