Do najzahodnejše točke Danske

Ponoči je dezevalo, a popoldne so ze napovedovali izboljšanje vremena. 

Po zajtrku nadaljujeva potovanje proti najzahodnejši točki Danske. Zahodna obala je pretežno ravninska, menjajo se gozd in obdelane površine s krompirjem ali žitaricami. 

Izbrala sva cesto v bližini obale, ki je obdana s poraslimi hribčki sipin. Na sipinah so vidni posebni stolpi različnih oblik, namenjeni orjentaciji ribičem. 

Peljeva se mimo mesta Søndervig, kjer sva pred dvemi leti obiskala zanimivo razstavo skulptur iz peska. Vredno ogleda.

Na poti sva se za kratek čas ustavila v mestecu Hvide Sande (prevod: Beli pesek). 

To je majhno mesto sredi sipin Holmsland zgrajeno okoli umetnega kanala, ki povezuje fjord Ringkøbing s Severnim morjem. 

Čez kanal teče most z zapornicami, kjer uravnavajo nivo in slanost morja. Tu baje gojijo losose. 

Šla sva do centra s turisticnimi hiškami, se po stopnicah vzpela na razgledno točko s signalnim jamborjem Troldbjerg , ki opzarja ribiče o stanju vode.  

Od tu naju je pregnal nenaden dež. Na severu dežuje prav na poseben način. Mi bi temu rekli da prši, a z vetrom te tudi droben dež hitro zmoči.

V bližini je po TV kriminalni seriji znan svetilnik, a midva sva se zaradi dežja premaknila do bližnjega zaliva. 

Skoraj se je že zvedrilo, saj tu se vreme menja zelo hitro. Vetrovi z morja pripodijo oblake, ti spustijo odvečne kaplje in nebo je spet ćisto. 

Ostal pa je močan veter, ki je razburkal morje do te mere, da so se oblikovali precej visoki valovi. 

Zaliv je dolga ovalna peščena plaža z posebej zanimivim pomolom ali bolje valobranom.

Še nikoli nisem doživela tako zelo razburkanega morja, ki je privabilo mnoge surfarje in kajtarje, da se predajo vetru in valovom. 

Sprehodila sva se po pomolu, kjer so se valovi lomili in penili ob skalah, ki ga obdajajo. 

Kar nekajkrat nas je pošteno poškropilo, tako da smo bili slani ne da bi zaplavali. 

Prizor v zalivu je bil nadvse mogočen, saj so zvoki vetra in bučnih valov ustvarjali posebno atmosfero.

Naredila sem kar nekaj fotografij in video posnetkov mogočne moči morja. 

Od tod dalje se voziva v bližini obale in občudujeva slikovito in razgibano pokrajino sipinastih gričkov, poraslih s travo in grmičevjem. 

Med grički se skrivajo manjša naselja s slamo kritih hiš. Ob cesti je nova kolesarska steza, ki teče ob s cvetočim vresjem pokriti pokrajini.

Voziva se skozi turistično oblegano mesto Oxby in se ustaviva na precej zasedenem parkirišču blizu svetilnika.

Pihal je močan veter, ki je kar oteževal hojo in fotografiranje. Najprej sva se povzpela  na gric in velik bunker, ki z višine slabih 50 m gleda na zelo dolgo peščeno obalo. 

Odšla dva tudi do visokega svetilnika in na plošči, ki predstavlja najzahodnejšo točko, naredila sebek. 

Tu bova najverjetneje prespala in se, če bo veter vsaj malo ponehal, spustila do obale, kjer pravijo, lahko najdeva, kakšen primerek jantarja ;).

Toftum Bjerge morenski klifi

Ko potujeva po Skandinaviji naju prijetno preseneti njihov odnos do državne zastave. Skoraj vsaka hiša ima svoj drog, na katerm plapola državna zastava. 

Posebej so mi všec izvedbe v obliki dolgega koničastega trikotnika, ki se vije v vetru. 

Poleg tega so zastavice pogosto tudi ob vhodu v dvorišča. 

Ko sva pred dvemi leti prepotovala celo Dansko, sva na otoku Rømø, kjer je bila v istem času z ladjo na obisku njihova kraljica, so vsa naselja krasila zastavice in zastave v čast kraljice. 

Vožnja danes je prijetna, saj dolgim ravnim cestam sledijo ovinki, v okolici pa jih obdajajo žitna polja ali pa morje. Lepi so večji ali manjši ovalni zalivi.

Postaneva za kosilo in si pripraviva, zelenjavno juho, okusne piadine in mešano solato.

Ko prečkava večji dvižni most, ki pelje z otoka na celinsko Dansko, sva že v bližini parkirišča, kjer bova prespala.

Parkirišče leži na griču Toftum Bjerge, ki je ledeniška morena v obliki obalnega klifa, kot piše na info tabli.

To moreno, ki je nastala pred približno 20.000 leti, je ustvaril ledenik tako, da je pred seboj potiskal spodaj ležeče plasti in jih potiskal navzgor. Kasneje so tudi valovi pomagali oblikovati obalne do 45 m visoke klife.

Področje je privabljalo ljudi že pred 11.000 leti. Pravijo, da so na vrhovih teh hribov gomile. 

Po lesenem stopnišču sva se spustila do obale, zaliv ovalno oblike, ki ga obdajajo klifi ledeniške morene.

Slettestrand

Včeraj zvečer sva se po 21. uri odpravila na bližnjo obalo, saj se je po kratkem nalivu nebo začelo jasniti in obetal se je lep sončni zahod.

Sprehod po Vestkysten's Strandsti št. 2 na Slettestrandu je bil čudovit. Po pesku so položili 140 metrov dolgo mrežasto stezo, ki poteka od parkirišča pri Havbådehusetu skoraj do valov. 

Strandstien je bil odprt 10. avgusta 2000. Na vhodu na plažo stojijo hiške in ogromen morski rak, ki vabi mnoge obiskovalce, da naredijo selfi.

Malo naprej se odpre pravljičen pogled na široko peščeno plažo, ki nudi zavetje nekaj slikovitim čolnom, zasidranim v pesku Čeprav na suhem zgledajo, kot da plovejo v daljavo. 

Morje je ob obali plitko, zato morajo čolne z zajlami potegniti na kopno do naslednje plovbe.

Na koncu poti valovi severnega morja premetavajo pesek in majhne pisane kamenčke vseh oblik. 

Jaz poimenujem to obalo, obala srčkov, saj med njimi najdem mnoge kamenčkov v obliki srčka. 

Kar nekaj jih vzamem za spomin. 

Vrhunec scene na plaži pa je čarobno sonce, ki se leno odpravlja spat ob bučanju valov in zbuja romantične občutke neizmernega miru. 

Sončni zahodi me vedno znova prevzamejo.

Pred odhodom zjutraj se še enkrat sprehodiva do obale. 

Svetloba ni ista kot zvečer, a čarobnost scene ostaja. Ogledava si mobilno savno, ki ddoatno bogati ponudbo na plaži :).

Kar nekaj pripomočkiv in debele zajle potrebujejo za vleko čolnov na obalo.

včeraj nisem baredila selfija ob morskem raku, danes pa me je vendarle zvabil. 

Pretežno oblačno je in piha rahel veter. Zdi se mi da sva sredi ničesar in vendar v srčiki lepega in mirnega sveta. 

Polna prijetnih morskih vtisov nadaljujeva pot proti Mandø.