Portimão beach

Včeraj so nama zamenjali AdBlue sistem na servisu Peugeot, tako da danes lahko nadaljujeva s potovanjem. Bili so zares prijazni in delo opravili v obljubljenem času. Ugotoviti morava, ko bova doma, kako pogosta je taka okvara in kaj storiti, da jo preprečiš.

Te dni je nad to področje veter zanesel oblak saharskega peska, ki povzroča meglo. Vsa vozila in ceste so posute s peščeno rumenino. Danes je sonce končno uspelo pregristi meglo, a v zraku je še videti meglice.

Portimão je precej veliko pristaniško mesto, ki leži ob ustju reke Arade in ob dolgi peščeni obali v regoji Algarve. Starejša četrt leži na pobočju, ulice so ozke in zavite, novejši del predstavljajo veliki hoteli in turistična naselja.

 Tu so ulice široke, obdane s palmami. Znano je po živahni marini in bližini številnih slikovitih plažah, obdanih s rdečimi pečinami in erodiranimi skalami.

Zjutraj se odpraviva z avtodomom v  bližino plaž in poiščeva parkirišče dovoljeno za avtodome. 

Peš se odpraviva do obale, ki ponuja neverjetno doživetje. 

Tu se vrstijo spektakularne plaže, ki si jih ogledava z ozkih in občasno kar previsnih stez, zarezanih v rdeče čeri in skale. 

Pot teče med Praia de boiao in Praia dos tres irmanos. Peščeni plaži sta bogati s velikimi gmotami skal sredi morja in s čermi obkroženimi rumenimi plažami.

 Območje je 5 km zahodno od mesta. Steza naju vodi strmo v klif, ali pa se strmo spušča proti morju, pogosto pa vodi po večinoma nezavarovanimi robovi pečin, več kot 25 m visoko.

 Treba je biti zelo previden.  V rdečo ilovnato prst so brezštevilne noge obiskovalcev vklesale stopinje, po katerih stopava.

Na vsakem koraku se odpira neverjeten pogled na z morjem in vetrom izklesane oblike skal v morju. 

Na veliko mestih so nastali naravni mostovi in jame.  

Čeri so podobne kalankam, na nekaterih mestih so prav umetelno izklesane. 

Treba se je potruditi, da lahko užiješ vso to lepoto in vsaj nekaj ujameš v svoj objektiv za spomin.

V vseh skalah so nastale globoke jame, ko se je material sesedel.

 Ena je zanimiva, saj ima posebno polico za njen ogled. 

Prehidila sva več kot 3 km in brez predaha uživala to lepoto. 

Sprehod sva zaključila  v restavraciji, ki leži ob manjši prijetno plaži. Kar nekaj obiskovalcev se je predajalo sončnim žarkom in zaplavalo v valove. 

Midva sva si priviščila okusno kosilo, slastnega morskega lista s prilogo in obveznimi olivami s korenčkom za prigrizek pred kosilom.

Vračala sva se po cesti, ker je bilo lažje in krajše in se odpeljala do kampa v  15 km oddaljeni Lagos. Tu bova ostala tri dni, saj pravijo, da je obala tu tudi lepa

 

Portimão

Dan 19

                vzeto z interneta

Današnji dan sva preživela na Peugeot servisu, saj je najin avtodom potreboval pomoč. Pokvaril se mu je sistem AdBlue. Po nekajurem čakanju in sprehidu do bližnjega nakupovalnega centra, so nama povedali, da bo treba sistem zamenjati. 

Tako bova tudi jutri posvetila čas najinemu drugemu domeku. Torej kratek predah v odkrivanju lepot.

Do Portimaa

Dan 18

Proti jutru so se okrepili valovi, ki so močno bučali. Sicer pa je tu okolica mirna, malo naselij in mali prometa

Od danes naprej bova nekaj dni preživela v pokrajini Algarve.

Pravijo, da ime Algarve izvira iz Gharb Al-Andalus ali samo Al-Gharb (arabsko "Zahod"), ime, ki so ga muslimani Iberije dali regiji zahodno od Andaluzije.

Algarve, najjužnejša regija Portugalske, slovi po peščenih in slikovitih atlantskih plažah, ki gredo v korak s popularnimi središči za golf. Statistika kaže, da imajo tu 300 sončnih dni na leto.

Značilna razglednica so od nekdaj tipične bele ribiške vasice na nizkih gričih, ki se spogledujejo s peščenimi zalivi.

Tem vasicam pa dandanes jemljejo veličino v predelu obale med Lagosom in Farom neštete vile, hoteli, bari in restavracije. 

Že na prvih postankih sva se prepričala, da to področje opravičuje sloves čudovitih skalnatih pečin, ki objemajo obalo in osupljiivih peščenih plaž z nepogrešljivimi ugodnimi valovi za deskarje Ocean nikoli ne miruje, pljuska in se peni.

Ustaviva se na najbolj jugozahodni točki celinke Evrope, ko sva najdlje od doma, na rtu Cabo de São Vicente.

Bolj daleč od doma na tej celini ne bi mogla iti, zagotovo. Od tu se nama bodo km do doma le še manjšali ;).

Za Cabo de São Vicente je značilna zelo lepa in divja pokrajina s posebej razgibano skalnato obalo in platoji, ki segajo v ocean.

 Pečine rta gledajo na Atlantski ocean in segajo do višine 75 metrov nad vodo.

 Več različnih redkih ptic leta okoli in gnezdi med pečinami. 

Pogled v globino, kjer ocean udarja v čeri, je magičen in strahljiv, saj na robu skal ni ograje. Tu se je zgodilo že kar nekaj smrtnih nesreč.

Sprehodiva se po planoti, da si svetilnik na rtu ovekovečiva z najlepšega zornega kota. Narediva obvezen sebek.

Po ogledu najjugozahidnejše točke, se odpraviva po strmih stopnicah do lepe plaže, kjer je na valovih uživalo veliko deskarjev 

Sezula sem se in bosa zakorakala v penečo se morje, ki je obračalo mivko in mi masiralo stopala. Kako neverjetno hitro se približa val in zalije del plaže, če nisi previden, si kmalu moker.

Lep primerek keramike, ki prikazuje São Vicente na trgovini s spominki. Tu sva kupila magnetek in certifikat o najjugozahodni točki. Ogledava si bogato kolekcijo nagačenih trofej.

Čas je da se odpeljeva do Portimaa, kjer bova prespala.