Bufoni de Pria in proti Fozu

Dan 6

Včeraj zvečer sva po kratkem nalivu šla v center mesta Ribadesella, ki je del avtonomni skupnosti Kneževine Asturije v Španiji. Leži ob morju in izlivu reke Sella, pod gorovjem Picos de Europa. Reka je znana kajakaška destinacija..

Ribadesella je rojstni kraj španske kraljice Letizie. Tu govorijo austirski jezik, vse cestne oznake so dvojezične. V bližini je tudi dobro obiskana večja jama.

Opravila sva nakup nekaj hrane za naslednje dni. 

Zbudila sva se v lepo sonćno jutro, čisto primerno za ogled posebnosti te obale, bufoni de Pria.

Odpraviva se v kraj Llames. Parkirava na velikem parkirišč blizu vasice, kar že nakazuje, da je tu v sezoni veliko obiskovalcev.

Peš greva skozi vasico do, za te kraje značilne obale, skalnatih platojev dobrih 30 m nad oceanom. 

Na poti srečava domačina, ki nama v španščini pove, da trenutno bufonov ni, ker je oseka. Dober kilometer iz vasi že zaslišiva značilno bučanje na platoju. Na razlčnih mestih so velike, manjšile in zelo majhne lukenje iz katerih glasno buči in piha. Ko je visoka plima, pa iz njih brizgne pod močnim pritiskom voda. Zanimiv naravni pojav. 

Ko se sprehodiš po tej z ostrimi skalami posejani planoti, doživiš poseben zvočni spektakel bufonov, ki rohnijo in pihajo okrog tebe. Na nevihtni dan je najbrž doživetje strašljivo. 

Vzeto s spleta

To naravno okolje je edinstveno v Evropi in ga je Asturija razglasila za naravni spomenik. 

Občudovala sva ogromne valove, ki so se valili proti pečinam in ustvarjali zračni pritisk v bufonah, ki so se vsakokrat bučno oglasili in pihali. Informacije na tablah prikazujejo, kako bufoni delujejo. 

Bufoni nastanejo zaradi erozije morja in dežja na apnencu, kjer se ustvarijo razpoke in dimniki, ki povezujejo morje s kopnim in skozi katere piha zrak inšpruca voda..  

Ko kantabrijsko morje s svojimi močnimi plimami pokaže svoj bes, valovi silijo v te razpoke. Voda se dvigne skozi ozek kanal ter povzroči značilno žvižganje ali smrčanje, zato tudi ime "luknja za pihanje" (bufon). Vodni curek lahko seže do 20 m visoko.

Prehodila sva bližnji plato in se ustavila ob večini bufonov. 

Ob povratku sva se spustila tudi do bližnje plaže, ki jo je v dolgem jeziku v notranjost ustvarilo morje.

Sprehodiva se po belem pesku plaže, ki jo obdajajo pečine in delta reke Guadamia. Ker je oseka, je kanal suh, ob plimi pa seže voda do 1,5 m. Plaža je dolga okoli 800 m in 80 m široka. Leži pravokotna na obalo,  

Po ogledu bufonov nadaljujeva pot po avtocesti proti kraju Foz.

Oarkirala sva na velikem brezplacnem postajališču ob morju. Sprehodila sva se do mesta v orecej hladnem vetru. 

Na idprtem morju so se ustvarjali val9vi,veter pa je pihal nasproti in ustvarjal efekt konske grive :).

Po obali do Ribadesella

Čaka naju malo toplejši dan. Zjutraj se odpraviva na ogled bližnjega obmorskega mesteca Comillas.

Občudovala sva lep zaliv, kjer se je jutranje morje igralo z valovi.

Občudovala sva ovalno peščeni zaliv mesta.

Pretežna večina stavb je namenjena turizmu, zato sedaj izven sezone samevajo. V sezoni pa mora biti tu zelo živahno.

Imajo pa tu tudi univerzo v veliki zgradbi na griču nad mestom.

Obhodila sva pristanišce in polotoček, se odpravila do mini parka Guel in spomenika in se vrnila na postajališče..

Termometer kaže 20°C, ravno prijetno za potepanje (7 km). Nadaljujeva potovanje po obalni cesti. Značilnost tukajšnje obale so lepi ovalni peščeni zalivi in skalnati grebeni, ki štrčijo v morje in jih bičajo valovi.

V ozadju se visoko ( nad 2500 mnm) dvigajo zasneženi vrhovi Picos de Europa,  Zanimiva kombinacija. 

Naslednji postanek je v San Vicente de la barquera, kjer si pripraviva kosilo in se sprehodiva ob obali. Ker je morja precej valovito se je skupina srfarjev podala zajahati valove.

Peljeva se do zanimivega fenomena, ki ga ustvarja morje. Voziva po trasi Camina de Santiago, na kar opozarjajo table ob cesti.

Vstopila sva že v pokrajino Aasturia in se peljeva do Buelne, kjer so v bližini takoimenovane bufone. Obala je sestavljena iz travnato skalnatih jezikov, ki štrčijo v morje

Ustvarjajo se tudi slikoviti naravni mostovi.

Bučno valovanje vode ustvarja v skalah odprtine, skozi katere ɓučmo pljuskajo pod pritiskom valovi. Skale so ostre, saj jih morje neprestano brusi.

Ob jamah na vrhu skal se sliši močno bučanje in voda s silo udarja skoznje. Posebej veličastno je najbrž, ko je slabo vreme in morje razburkano. 

V bližini je tudi zanimiva jama z velikimi kapniki, ki jo je ustvaril mali potoček.

Za danes sva opravila s hojo (19 200 korakov), zato se odpraviva do naslednhega postajališča Ribadesella, kjer bova prespala. Ob 18:30 je začelo deževati. 

Altamira jama

Dan 5

Voziva se po gorati Baskiji. Avtocesta pelje po ozkih dolinah, ki me spominjajo na Baško grapo in v teh ozkih grapah so tu in tam  posejana mesta z visokimi stolpnicami in industrijskimi halami. Po hrbtih vzpetin se pasejo ovce. 

Večina visokih stanovanjskih blokov v naseljih je pretežno opečnato bele barve in značilnih oblik, z mansardnimi stanovanji in ravno streho. 

Okoliški hribi so poraščeni z iglavci, vse več pa je evkaliptusov.

Baskovščina je zadnji ohranjeni paleoevropski jezik, ki se avtohtono govori v Evropi. Jezikovno baskovščino uvrščamo med jezikovne izolate. 

Avtocesta z nizom dolgih predorov obide glavno mesto Bilbao, ki se na dolgo razteza proti morju. Ne odločiva se za postanek, v tem velikem industrijsko pristaniškem mestu. 

Bilbao je dejansko glavno mesto Baskije z nebotičniki polnim središčem.  Poznan je po Guggenheimovem muzeju.

Nato se peljeva skozi pokrajino Cantabrija z bolj odprto  gričevnato pokrajino in lepo obalo.

Postanek .načrtujeva za ogled znane jame Altamire .

Jama Altamira je naravna votlina v skali, ki skriva svetovno znane in pomembne slikovne in umetniške ostanke iz prazgodovine.

Ta jama je del večjega kompleksa jam na širokem območju kantabrijske obale. UNESCO jo je razglasil za svetovno dediščino. 

Najdišče se nahaja v občini Santillana del Mar v Kantabriji, približno dva kilometra od mestnega središča, na travniku, po katerem je dobilo ime.

Jame iz konservatorskih razlogov ni več mogoče obiskati, vendar so v bližini postavili muzej s pravo repliko jame in primerki vseh poslikav. Ustvarjali so jo s pomočjo 3d slikami in tiskom.

Poslikave v jami izkazujejo veliko umetniško sposobnost pradavnih naseljencev.

Preseneča celo uporaba 3 D effektaov, saj so slikali živali na izbočenih delih stropa, kar je povečalo podobnost resničnim živalim. Neverjetno. 

Tazpršenost jam ob obali tega pidročja.

Zanimiva je zgodba o odkritju te jame, ki se je zgodila 1868 leza.

Domačinu je na sprehodu pes padel v manjšo jamo. Ko ga je reševal, je videl, da je za manjso jamo še ena večja. V naslednjih letih (1879) se je tja odpravil z osemletno hčerko, ki je opazila poslikave na stropu. 

Ko je o tem povedal oblastem in javmosti, dolgo niso verjeli, da so poslikave stare. Šele 1902 leta, že po smrti najditelja, so s primerjavami odkritij v sorodnih jamah potrdili njihovo avtenticnist. 

Muzej bogato predstavi življenje takratnega človeka, spreminjanje jame v času pred 34.00 leti in tehnike risanja na skalo. 

Po ogledu muzeja sva se odpravila do bližnjega postajališča za avtodome pri kraju Comilla, ki si ga bova ogledala jutri.