Ålesund

Vremenska napoved kaže na možnost dežja (40%) v popoldanskem času. To bi bilo za naju na tokratnem potovanju prvič.  Pripraviva kolesa in se odpraviva raziskovat zanimivosti mesta Ålesund. 

Ålesund, občina in pristanišče leži na zahodu Norveške, severno od ustja fjorda Stor. Veliko je večjih in manjših otočkov, nekateri imajo visoke hribe. V ozadju se vidijo zasnežene gore. 

Občina se nahaja na več otokih, ki so povezani z mostovi in 3 km dolgim podvodnim predorom.  Po legendi naselbina izvira iz 9. stoletja.

Leta 1904 je skoraj celotno mestno jedro z lesenimi hišami do tal pogorelo. 

Ponovno so ga zgradili, tokrat so hiše zidane in to v značilnem stoletnem arhitekturnem secesijskem slogu, ki ni pogost v tem okolju. Slikovitost raznobarvnih, okrašenih stavb lepo vzdržujejo, kar privablja turisrlte od vsepovsod. 

Danes sta pristali dve ogromni križarki in v mestu se je trlo vodenih skupin. Midva sva vijugala s kolesi med njimi, ko sva šla do svetilnika.

Povzpela sva se do cerkve, ki stoji na vzpetini nad mestom. 

Nad njo je lepa razgledna točka. 

Nato sva se odpravila na otok, ki leži vzdolž mesta. 

Na njem vsako leto na mini otočku na koncu rta 2 meseca majhna ekipa mladih junaško ročno zlaga lesene pelete, da zgradi visok stolp, kres.  

V soboto zvečer, ki je najbližje 23. juniju, to je na kresni večer, stolp zažgejo in kresu se pridruži ognjemet, ki razsvetli nebo. 

Do sedaj je najvišji stolp meril več kot 47 m, letošnji je po mnenju domačina, upokojenega mornarja, kot se je predstavil, nekje 38 m, a ga bodo še nadgradili. Pod njim je še veliko neuporabljenih palet. 

Po TV sva videla, kako mladci nevarno plezajo po stolpu in dodajajo nove palete.

Ko se vračava z otoka, si v centru mesta privoščiva okusno pizzo in se odpraviva na naslednjo oblegano točko mesta.

Povzpneva se po 418 stopnicah na goro Aksla, kjer je razgledne točke Fjellstua. 

Pot in stopnice tečejo po robu griča in so lepo vidne iz mesta. 

Razgledna točka ponuja fantastičen razgled na celoten arhipelag Ålesund.

Prekrasen je pogled na mestno jedro s pisanobarvnimi hišami, zalivom, otočki in gorami v ozadju. 

Skoraj ne moreš lepše zaključiti ogleda mesta, kot na tej višinski točki.

Po spustu v mesto, se sprehodiva še po nekaj lepih ulic z urejenimi fasadami hiš. 

Geiranger fjord in proti Ålesundu

Geiranger fjord je ena najbolj obiskanih točk, zato je tu vedno veliko turistov, ki sem ali pripotujejo z avtodomi, ali z velikanskimi križarkami, ki zavzamejo skoraj celo pristanišče in v svojem drobovjju skrivajo za eno večje mesto ljudi.

Pred 14 leti sva si fjord ogledala tudi z ladjico, tokrat pa ne. Tu je povezava do moje stare objave.

Geiranger izlet

Tudi danes sta prispeli ena velikanka in ena "pritlikavka" ;).  Zjutraj se odpraviva po lepo urejeni pešpoti ob ogromnem slapu, ki hrumi iz bližnje gore v zaliv, ravno mimo kampa. 

Pred kratkim so uredili pešpot, ki ji pravijo The Waterfall Trail!. Pohod ob slapu je prvi nacionalni slikoviti pohod na Norveškem od junija 2019. 

Pot poteka od središča Geirangerja preko Norsk Fjordsenterja in Vesteråsa do Storsæterfossena, enega najlepših slapov v tem okolju.

Zaradi taljenja snega je trenutno slap zelo vodnat in ker teče po strmem pobočju in skalah, se ogromna količina vode peni in hrumi proti dnu. 

Človeku zbuja strahospoštovanje, po eni strani ga občuduješ, po drugi strani pa se ga bojiš, zaradi njegove rušilne moči. 

Lepo urejene in varne kovinske stopnice pogosto prečkajo slap. Pogled navzdol ni najbolj prijeten. 

Na vrhu vzpetine je razgledna točka, ki štrli nad slapom. Omogoča prekrasen razgled na fjord in okolico. Vodne kapljce pršijo vsenaokoli. 

Večina vide prihaja iz bližnje gore.

Na majhni planoti nad slapom, ki je bila pred davnimi časi dno fjorda, je danes muzej. 

Ko so se ledeniki topili so pod drsečim ledenikom zmrznili prod, pesek in kamenje, zato je ledenik pri drsenju po pokrajini deloval kot brusni papir. 

Posledice so lepo vidne na pobočjih gora fjordov in ledeniških kotlin

Po koncu zadnje ledene dobe ( pred 15.000 leti), bilo jih je več kot 40, so se ledeniki topili, je morska voda zalila doline, ki jih je oblikoval led.  Nastali so fjordi.

Zanimivi podatki, ki jih opisujejo informacijski panoji pravijo:

Na Norveškem je 2534 ledenikov.

 • zaradi globalnega segrevanja so se ledeniki v zadnjih 30 letih zmanjšali za približno enajst odstotkov.

 • ledeniki predstavljajo največje skladišče sladke vode na zemlji.

Če bi se stopil ves kopenski led, bi se oceani dvignili za 65 metrov.

Človek bi kar ostal tu nekaj časa in užival to izjemno lepoto narave. Bojan se je ne more nagledati in na vsakem koraku uživa in fotografira. 

Ko se odpraviva proti naslednji destinaciji, se voziva po serpetinah nad fjordom. Želiva se ustaviti na zadnji razgledni točki nad fjordom. 

Tu je bila nepregledna množica vozil, avtobusov in turistov, ki so trumoma lezli proti ploščadi in slikali. S težavo sva našla prostorček za najin m-domek in se jim pridružila. Tega trenutka nisva hotela, kljub množici, zamuditi.

Razgled je neverjetan na skoraj celoten fjord. Lepo se vidi slap Seven sisters (7 sester) in mogočne klife.

Pot nadaljujeva po prelepi dolini in se ustaviva pri jezercu, od koder je pogled na ledeniško dolino vzorčno za vadnice.

Tudi tu trije veliki snežni slapovi ližejo pobočje gore.

Po krajši vožnji se vkrcava na trajekt (15€) za Ålesund. 

V Ålesundu parkirava na parkirišču nogometnega stadiona, kjer je že nekaj sorodnih uporabnikov. 

Sprehodiva se do centra mesta in si ogledujeva pročelja stavb zgrajenih po požaru 1904, ki je uničil celo mesto. 

Iz pepela je zraslo mesto z zidanimi hišami v secesijskem arhitekturnem slogu (art nouveau). Vsaka hiša ima tako tablico s podatki na pročelju. 

Za secesijo je značilno, da so fasade poslikane in okrašene, veliko je tudi skulptur in drugih umetniških inštalacij.

Nekaj lepih primerkov, neznačilnih za to okolje sva danes videla.

Jutri si podrobneje ogledava mesto.

 

 

Lovatnet, in proti fjordu Geiranger

Po zajtrku se z avtodomom odpraviva ob jezeru Lovatnet. 

To je lepo ledeniško jezero, turkizne barve, ki ga napaja veliko število slapov z visokih gora na obeh straneh.

Cesta je ozka z občasnimi prostori za izogibanje. Zeleno drevje, modra voda in visoke gore, ki se dvigajo visoko nad jezerom to je najina današnja scena. 

Vsepovsod se z višin gorskih grebenov v dolino spuščajo večji in manjši slapovi, ki še posebej krasijo dolino.

Prometa na srečo ni veliko, ker sva zgodnja. To jezero je znano po pomembnih dogodkih, ki so spremenili tok življenja ob njem. 

V tej dolini so bili priča najbolj spektakularnim zemeljskim in snežnim  plazovom, zabeleženim v norveški zgodovini. Gore so visoke in strme, zato so snežni in zemeljski plazovi tu pogost pojav. 

Table ob jezeru pripovedujejo, kaj se je nepričakovano zgodilo januarja 1905. Ogromni kos gore Ramnefjell se je odtrgal in zgrmel v jezero. Velika masa balvanov in skal je sprožila ogromen plimski val, ki je zajel celotno dolžino jezera Loen.  

Tragedija je zahtevala 61 življenj. Najmanj 50 hiš je odneslo v jezero, enako število pa je popolnoma razbilo. Ladjo "Lodelen" je val dvignil 40 metrov visoko in ga vrgel 300 metrov na obalo. 

Domačini so obnovili svoje domove in turisti so si ogledovali mesto nesreče. Potem pa je 1936 narava spet pokazala svojo strašno moč!. Tokrat se je sprožil še hujši plaz na istem mestu.

Pri zdrsu dela gore v jezero so se sprožili plimski valovi. Tokrat je življenje izgubilo kar 74 ljudi. 

Na skali ob jezeru je spominska plošča z imeni preminulih v obeh nesrečah. 

Peljala sva se le skoraj do konca jezera, saj naprej nisva mogla, ker so na tistem predelu američani snemali film.

Uživala sva v iskanju lepih motivov za fotografiranje in bila kar uspešna.

Nadaljevala sva pot proti Geirangerju mimo mesta Stryn. Vzpenjala sva se proti visoki dolini s številnimi slapovi. 

Za kosilo sva se ustavila v bližini planinske staje s hiškami in kravami, na istem mestu kot pred 14 leti. 

Nadaljevala sva pot po planoti, kjer je bilo jezero še vedno zaledenelo, nad nama so se velili ledeniki, zrak je bil svež.

Na poti na planoto sva si na zavarovani razgledni poti, tik ob hrumecem slapu, kot mnogi drugi od blizu ogledala ogromen zelo vodnat in bučen slap, ki se je penil in ustvarjal meglico kapljic. 

Spust v fjord po veliko serpentinah na vsakem ovinku ponuja slikovit pogled na mesto, zaliv in visoke klife. 

Presenetilo naju je, kako polna sta bila velika kampa v dolini ob jezeru. Le še nekaj prostih mest je bilo in eno sva zavzela midva.

V zalivu je bila zasidrana križarka, ki sva jo videla že v Bergnu. Od tu peljejo z avtobusi svoje  turiste na različne točke v bližini, posebej na razgledno točko Dalsnibba, 1500 mnm, z zanimivo razgledno ploščadjo na fjord.

V kampu imajo pralne stroje, zato to izkoristim in opravim žehto. Že par dni naju povsod spremlja glasno bučanje hudourniških voda. Tudi danes imava avtodom čisto ob hudourniku, zato bova spala ob tej glasbi. 

Pod večer srečava par iz Nove Gorice, ki z avtodomom preživljata tedne na južnem Norveškem.